Pred leti smo trije borci ustanovili “laboratorij”, kjer smo eksperimentirali z borilnimi športi in veščinami. Trojico smo tvorili Robert Simonič, Franjo Pinter in moja malenkost. Naš laboratorij ni bil lep, pa pretirano čist tudi ne, pa tudi naš ni bil, ker je šlo v bistvu za sobico v pritličju, ki smo jo najeli. Res pa je, da smo v tem prostorčku lahko trenirali kar smo hoteli, tako dolgo kot smo hoteli in tako intenzivno, kot smo hoteli, skratka, trenirali smo čisto po svoje!
Treningi so se pogosto začeli še preden so se vsi preoblekli v kimone ;-)!
Treningi so potekali na demokratičen način in v tem obdobju sem se naučil veliko stvari, ki so bistveno vplivale name. Bil sem deležen naslednjih lekcij:
1. Ni nujno, da treningi potekajo v sklopu nekega društva, kaj šele neke športne zveze, saj smo vsi trije bili siti raznih klubskih spletk in zveznih političnih smernic, kaj se sme in kaj ne, s kom je dovoljeno trenirati in s kom ne… Nam je bil pomemben trening, ne pa politika v športu.
 …
2. OK je, če greš med treningom ven pobruhati kivi, ki je rasel pred vrati našega laboratorija. Kivi raste še danes.
 
Najboljši del treninga so bili odmori.
 …
3. Zmagovati začneš, ko ti je cilj na treningu uživati, ne pa zmagovati. Vsaj pri meni je bilo tako. Misliti mi je dal v zvezi s tem pa Tony Robbins, ki je v nekem govoru izpostavil, da je pomembno, kakšne kriterije si zastavimo, da smo lahko srečni. Dokler je bil moj glavni kriterij samo zmaga, sem bil seveda slabe volje vsakič, ko sem kakšno borbo predal in teh seveda ni bilo malo. To je bil zame kriterij, ki mi je onemogočal, da bi bil srečen pred, med in po treningu.  Zato sem si takrat kot nov cilj zastavil, da mi je pomembno uživati na treningu. Veliko lažje je doseči “uživancijo”kot vrstiti niz zmag, kajne? Če sem se v času treninga lahko zdivjal, dal vse ven iz sebe, sem užival. Če sem vsaj poskusil v sparingu novo tehniko, sem užival. Če sem v času treninga uspel uspešno izvesti novo tehniko, sem užival. Če sem lahko treniral s prijatelji, ki so mi bili in so mi še danes blizu, sem užival. Takrat se je zgodil majhen čudež, ki sem ga verjetno opazil samo jaz. Sprostil sem se. Več sem tvegal. Nisem se več tako zelo boril, začel sem se igrati. Zaradi vsega tega sem postajal boljši! Bil sem srečen že pred treningom, da grem na trening, ker sem vedel, da bom užival pred, med in po treningu.
Ker je bila sobica tako majhna, ni bilo prostora za umikanje in so se zato borbe praviloma vedno končale na tleh.
 …
4. Nikoli ne veš, kaj te lahko v življenju doleti. Franjo in Robert sta me nekoč na začetku treninga, ko sem vstopil v laboratorij, podrla na tla in me zlepila s tistim močnim samolepilnim trakom. Počutil dem se slabše kot buba v kokonu, saj se lepilnega traku nisem uspel rešiti in sem tako zvezan obležal na tleh. In kaj sta naredila Franjo in Robert, pustila sta me ležati na tleh in sta šla na pivo. Takšni pač so shito ryujci in ninje… Nisem jima še odpustil.
 …
Franjo Pinter in Robert Simonič
 …
Približno tako zj…kot na zgornji fotki sem se počutil po napadu z lepilnim trakom 
 …
5. Sam si izbiram, s kom bom treniral. Hodili smo na seminarje drugih borilnih veščin in športov in nihče nas ni od tega odvračal. Tako smo recimo obiskali seminarje ninjutsuja pri Dadotu, Savateja pri Sašotu, pa na Primorsko smo tudi radi hodili k Aljoši.
 …
 
6. Treniram lahko po svoje. Ni bilo treba trenirati stvari, ki nas niso zanimale. Lotili smo se bistva. Ni nam bilo potrebno poslušati drugih trenerjev, učiteljev in gurujev, če si tega nismo želeli. Poslušali smo sebe!
 …
 Kot vidite, vlada lahko tudi v kaosu red, samo vizualizirati si ga je treba.
 …
7. Če treningi in druženja potekajo na tako neformalen način, je veliko več prostora za spontane odločitve. Nekoč smo se že vsi trije oblekli v kimone, ko smo ugotovili, da se nam ne da trenirati. V trenutku smo sklenili, da treninga ne bo. Preoblekli smo se spet v normalne cunje in odšli na pivo! 🙂
 …

PS: Če želite 2 x na mesec prejemati koristne (pa kdaj tudi odbite) informacije v zgornjem slogu, se prijavite na e-novice. Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU

***

Podobni članki:

Pin It on Pinterest

Share This