006 Živalska gibanja

006 Živalska gibanja

Če želite podcast poslušati, kliknite spodaj. Če želite vsebino podcasta prebrati, pa “poskrolajte” nižje dol.

a…

Dobrodošli! Poslušate 6. epizodo podcasta O TELESU. Danes se bomo pogovarjali o živalskem gibanju. Sem Robert Lisac, profesor športne vzgoje in trener borilnih in drugih gibalnih veščin. Zakaj se bomo danes sploh pogovarjali o živalskem gibanju? Razlog je zelo preprost. Pred dnevi sem na facebooku in na Youtubu objavil nekaj filmčkov najbolj preprostih in osnovnih oblik živalskega gibanja. Odziv je bil fantastičen. Očitno je, da ste s tem pokazali nekaj interesa in zame tukaj sploh ne gre za neko novo ali trendovsko stvar, kajti ta živalska gibanja pri svojem trenerskem delu, v svoji praksi uporabljam in tudi zase uporabljam 10, 15, 20 let, če ne celo več.  Pri živalskih gibanjih gre za gibanja, kjer oponašamo gibanje najrazličnejših živali, recimo psa, kuščarja, konja, medveda, žabe in še bi lahko našteval.

Za ta gibanja me je navdihnil predvsem legendarni Orlando Cani. Ta možakar je naredil sintezo joge, borilnih veščin in živalskega gibanja. Ustanovil je torej svoj gibalni sistem, ki ga je na začetku imenoval Ginastica natural in ker tega imena ni zaščitil, mu je ime sistema ukradel njegov učenec in nato je spremenil naziv sistema, ki ga je nato poimenoval Bioginastica. Zakaj vam sploh omenjam tega možakarja? Pred približno 15 leti, če ne celo več, ga je v Black Beltu, znani reviji za borilne veščine, omenil Rickson Gracie, legenda mešanih borilnih veščin, torej MMAja. Tudi na Youtubu sem takrat našel posnetke, kako Rickson Gracie izvaja Ginastico natural in izvaja cel kup živalskih gibanj. Ta posnetek je bil res vreden ogleda, ker je lepo prikazoval, da ta človek resnično obvlada svoje telo.
Sam Orlando Cani je izjavil, da spada Rickson Gracie gotovo v krog njegovih najboljših učencev. Orlando Cani in Rickson Gracie sta me prepričala, da sem še bolj začel raziskovati v tej smeri, tako v vlogi trenerja, kot tudi gibalnega navdušenca.
Živalska gibanja sploh niso tako trendovska stvar, kot se morda zdi na prvi pogled. Ne smemo pozabiti, da so se s takšnimi in podobnimi gibanji ukvarjali že pred tisočletji, sploh v Aziji. Dokaz za to trditev je cel kup živalskih kung fu slogov, kjer borci oponašajo tigra, opico, celo bogomoljko in cel kup drugih živali. To pomeni, da imamo na tem področju res bogato zgodovino, ki se ne začenja z Orlando Canijem ali Ryan Hurstom in drugimi gibalnimi mojstri, ampak so našteti akterji le nadaljevalci te izredno dolge gibalne tradicije.

..
Zakaj bi se sploh lotili živalskih gibanj?
Dobrih razlogov je precej. Moje osebno mnenje je, da ta živalska gibanja predstavljajo najbolj osnovna gibanja, ki jih lahko človek sploh izvaja in zaradi tega glede pomembnosti tvorijo temelj gibalne piramide. Širši in trši je ta temelj, višje lahko gradimo.

Kakšne so prednosti ukvarjanja z živalskimi gibanji v sklopu treningov in našega gibalnega vsakdanjika?
1. S temi gibanji širimo naš gibalni horizont na igriv in sistematičen način in tako gradimo gibalni temelj piramide, o kateri sem govoril prej.
2. Sodobni človek je mojster urbanega gibalnega duatlona in sicer sedenja in ležanja. Oboje obvlada v raznih gibalnih inačicah, vendar gre tukaj za totalno gibalno monotonijo, za katero človek ni bil ustvarjen, sicer bi imeli bistveno manj sklepov in mišic, ki lahko telo gibajo na tisočere načinov. Z živalskimi gibanji lahko to monotonijo presekamo.
3. Živalska gibanja so obogatitev vsakega treninga. Uporabljal sem jih tako za ogrevanje, kot tudi za “kondiciranje”. Na začetku, ko vadečim ta gibanja še ne gredo najbolje od rok in nog je pomembno, da kot trenerji izbiramo takšne oblike gibanja, ki jim bodo vadeči kos, da jih ne zatremo s prezahtevnimi gibanji že na samem začetku. Dober trener bo znal v fazi učenja izbrati takšne inačice živalskih gibanj, da jih bo lahko prav vsak vadeči izvajal. Ko vadeče naučimo osnov, jih lahko uporabljamo torej pri ogrevanju in moji MMA borci so vedeli, da bodo morali na vsakem treningu izvajati kuščarja. Kako se sploh izvaja kuščarja? Postavite se v položaj za sklece in se znižate tako, da imate pokrčite roke v komolcih, kot bi naredili samo pol sklece. V tem položaju se začnete pomikati naprej kot kuščar in pomembno je pri tem gibanju, da, ko se na eni strani približata dlan in stopalo, se na drugi oddaljujeta drug od drugega. Mnogim ta koordinacija sploh ne gre od rok in nog in če je temu tako, se vrnite k lažji obliki gibanja. Katera je lažja oblika gibanja, to je recimo pes, ki prav tako zahteva podobno koordinacijo gibanja, vendar je gibanje bistveno lažje, ker imate ves čas iztegnjene roke, ko hodite po vseh štirih in ne pokrčenih, kot pri kuščarju.
Če želite težjo varianto kuščarja pa z vsakim pomikom naprej ali nazaj naredite vmes še skleco, kar pomeni, da se med pomikanjem v smeri naprej, pomikate tudi še gor in dol. Moji MMA borci so tega kuščarja verjetno sanjali in vaja je postala v klubu tako legendarna, da smo jo izvajali na najbolj nemogočih mestih. Ko smo bili s FCLjem v Bohinju na pripravah, je bilo tudi zvečer kljub treningom na voljo še precej energije in smo se spravili čez znameniti bohinjski most nekam plesati. Nekdo se je spomnil, da je treba most prečkati v stilu in že smo ga prečkali s pomočjo gibanja kuščarja. Tudi pri ogrevanju moramo paziti na to, da izbiramo lažje oblike gibanja, ki jih lahko glede težavnosti počasi stopnjujemo. Pomembno je, da pri ogrevanju ne izčrpamo vadečih do konca, ampak, da jih ogrejemo, sicer se ogrevanju ne bi reklo ogrevanje, temveč izčrpavanje.
kuščar
Če povem po domače, tudi za “kondiciranje” so živalska gibanja zakon. Od trenerja ali vadečega je odvisno, katera gibanja bo izbral, kajti z nekaterimi razvijamo predvsem moč, z drugimi hitrost, s tretjimi gibljivost. Če hočemo uriti moč, bomo uporabljali recimo gibanje kuščarja ali gosenico. Če hočemo bolj poudarjati vadbo hitrosti, pa se bomo lotili konjskih brc in žabjih skokov v horizontalni ali vertikalni smeri ali kombinaciji obeh.
4. Živalska gibanja lahko predstavljajo zelo “zgoščeno” obliko vadbe. Že po desetih minutah ste lahko zelo zadihani in čisto mokri. Ko sem pred leti preživljal zelo intenzivno fazo v poslu, kjer nisem imel prav veliko časa za vadbo, sem dnevno vadil približno 30 do 60 minut živalskega gibanja, da sem naredil vsaj nekaj zase. Čeprav v tem obdobju nisem treniral skoraj nobenih borbenih tehnik, sem s temi vajami razvil izredni nadzor nad lastnim telesom in glede na čas, ki sem ga imel na voljo, so bili rezultati osupljivi. Ostal sem gibčen, na moči nisem prav nič izgubil in na treningih sem se lahko kosal tudi z najtežjimi in najboljšimi učenci. Seveda brez predhodnega znanja to ne bi bilo možno, želim poudariti le to, da so mi živalska gibanja pri tem zelo pomagala, zakaj? Če se človek ne zna premikati niti na najbolj osnovne načine, kako lahko pričakujemo, da se bo potem učinkovito boril?
5. Živalska gibanja lahko izvajate tudi kot zaključni del vadbe, da se umirite in raztegnete. Kako? Preprosto tako, da izbirate enostavne elemente živalskega gibanja in jih izvajate v počasnem posnetku, s poudarjeno pozornost na vsakem gibu, ki ga izvajate. Tu pridejo v poštev razne oblike počasne izvedbe žabe, kjer veliko čepimo in se opiramo na dlani in s tem raztezamo meča in podlakti. Lahko oponašamo razne oblike gibanja opice, recimo visenja z obema rokama, visenje z eno roko, če smo tega sposobni, razna kotaljenja in prevali v počasnem posnetku so tudi super.
6. Pri vsaki vadbi živalskih gibanj lahko posvečate pozornost recimo samo na določen element, kot neko krovno tematiko. Na ta način vam garantirano ne bo nikoli dolgčas, čeprav izvajate vedno zelo podobna gibanja. Tako se lahko recimo osredotočate med vadbo samo na dihanje. Presenečeni boste, kolikokrat boste vmes dobesedno pozabili dihati. Lahko se osredotočate recimo tudi na čim bolj tekoče izvajanje gibov ali pa čim bolj eksplozivno izvajanje gibov. Takšen način vadbe je zelo kreativen in če smo že pri kreativnosti…
7. Z vadbo živalskih gibanj urite svojo gibalno kreativnost, sploh, če začnete raziskovati različne inačice določenega gibanja. Kot primer lahko navedem spet žabo. Lahko jo tako, da dlani polagate v širini ramen na tla, ali pa da obe dlani položite enkrat na levo stran in enkrat na desno stran med gibanjem naprej in se tako igrate in raziskujete različne verzije žabe. Če zavestno žabo še pohabite, lahko poskusite izvajati žabo samo z eno roko. Mislim, da sem navedel dovolj namigov glede raziskovanja znotraj določenega živalskega gibanja. Če želite celotno reč še nadgraditi, potem začnete še kombinirati posamezna gibanja med sabo in se vam odpre cel gibalni univerzum, ki mu ni ne konca ne kraja. V tej fazi boste ugotovili, kako živimo glede gibanja v totalno zakrnelem svetu in kako težko je biti na začetku gibalno kreativen in povezovati posamezne elemente med sabo. Pogosto se boste zalotili pri tem, da se boste ustavili, ker preprosto ne boste vedeli, kateri gib bi izvedli v naslednji sekundi. Točno tako se jaz počutim zelo pogosto, ne glede na to, kako dolgo že raziskujem to področje.
Vse skupaj bi lahko primerjali z glasbo. Mnogi glasbeniki znajo brati note in igrajo po notah, ko jim vzamete note pa preprosto ne znajo igrati po občutku, po svoje, ker tega niso nikoli počeli. Zeeelo podobno je v svetu gibanja. Zato “klasičarji” zavidajo jazzerjem, ker jazzer ne potrebuje not, ampak igra zadeve po svoje, po trenutnem navdihu. Z živalskim gibanjem si pridobimo gibalne jazzerske sposobnosti, če se seveda odločimo, da se spustimo v to smer.
8. Z izbiro težjih elementov živalskega gibanja si lahko zavestno zastavimo težek cilj, za katerega čutite, da ga je vredno doseči. Na ta način urimo svojo vztrajnost in začnemo ceniti majhne napredke. Vztrajati se naučimo takrat, ko teh napredkov ni, ko se je treba zanje boriti.
Za koga so sploh primerna živalska gibanja?
Kratek odgovor je za vse! Razen za tiste, ki jim tovrstna gibanja izrecno prepove zdravnik. Otroci zelo uživajo, ko oponašajo mačke, pse, kače, žabe in če dodate otrokom še ustrezno dovoljenje, da se ne samo živalsko gibajo, temveč tudi živalsko oglašajo, se v to dogajanje neverjetno vživijo in pri tem blazno uživajo. Če se želite znebiti sosedov ali pa potrebujete med vadbo v fitnesu več prostora živalskim gibanjem dodate še ustrezne glasove tudi odrasli, vendar na lastno odgovornost. Osnovnošolcem in srednješolcem bi tako ali tako predpisal živalska gibanja kot recept za kurjenje nepredvidljivih hormonskih impulzov, pa tudi odrasli, ki se ukvarjajo z prej omenjenim urbanim duatlonom, bi predpisal živalska gibanja. Prepričan sem, da so živalska gibanja, seveda v prirejeni obliki, primerna tudi za starostnike.
Kako prilagajamo intenzivnost posameznikom in zahtevam vadbene enote?
Možnosti je generalno gledano precej.
– Gibanja lahko izvajamo hitreje in se že zaradi tega zadihamo, dober primer je tukaj gibanje žabe. Če izvedete več žabjih poskokov, kjer je poudarek na daljini skoka, boste zelo hitro zadihani in vadba bo v zelo kratkem času postala zelo intenzivna. Prav tako lahko izvajate žabo čiiiisto počasi in sicer naredite skok pač kot skok, ker v zraku se ne morete gibati kot akterji v filmu Matrica, a ko boste pristali, pa lahko poskusite doskok na dlani izvesti zelo počasi in boste tudi zaradi tega načina izvedbe žabe hitro zadihani. Torej, če želite povečati intenzivnost vadbe, potem se igrajte z različnimi hitrostmi izvedbe živalskega gibanja.
– Lahko se igramo z višinami in nivoji izvedbe. Spet bom vzel primer kuščarja, višje, kot ga izvajamo, lažje ga je izvesti. Bolj ko se približuje naš trebuh tlom, težje ga je izvesti. Podobno lahko doziramo različna gibanja.
V ta podcast sem vložil ogromno truda in časa in želel sem si, da bi vam čim bolj približal smisel živalskih gibanj in ob tem dal tudi nekaj smernic za vadbo. V bistvu gre že za mini priročnik v audio obliki.  Če želite še več in še bolj poglobljene informacije, sem na voljo za privat ure ali tudi delavnice in izobraževanja. Kontaktirate me lahko tako, da mi pišete semkaj: roartdoo@gmail.com . Za vse tiste, ki bi radi prejemali informacije v zgornjem slogu, svetujem dvoje, prvič, všečkajte moj facebook fanpage O TELESU, tako boste dobivali včasih, odvisno od facebook algoritmov v svojem news feedu prikazano tudi kakšno mojo objavo. Če želite biti bolj sigurni, potem postanite član naše zaprte facebook skupine, kjer bolj podrobno odgovarjam na morebitna vprašanja. Ta facebook skupini je torej namenjena za komunikacijo med vami in menoj in seveda tudi med vami. Kot član zaprte facebook skupine boste obveščeni, ko objavim kakšen nov članek na blogu ali, ko si lahko privoščite novo epizodo podcasta O TELESU. Zaprto facebook skupino uporabljam tudi za obveščanje glede delavnic, ki jih organiziram v lastni režiji ali v sodelovanju z drugimi izvajalci. Nese bati, ne bo spama in znotraj skupine objavljam največ enkrat do dvakrat na teden. Trdudim se in še se bom trudil, da bo šlo za zelo uporabne informacije, kot sem jih podal recimo v tem podcastu.
Toliko za danes, naslednjo epizodo podcasta O TELESU lahko pričakujete naslednjo sredo, torej 27.6.2018. Uživajte in se gibajte, po možnosti zelo živalsko!
Lep pozdrav!

Zadnje epizode podcasta O TELESU:

005 Bruce Leejev pristop za iskanje lastne resnice na področju gibanja

005 Bruce Leejev pristop za iskanje lastne resnice na področju gibanja

Če želite podcast poslušati, kliknite spodaj. Če želite vsebino podcasta prebrati, pa “poskrolajte” nižje dol.

Poslušate 5. epizodo podcasta O TELESU. Sem Robert Lisac, trener borilnih veščin in športov, profesor športne vzgoje in danes se bomo pogovarjali o Bruce Leejevem pristopu iskanje lastne resnice na področju gibanja.

Letos bo 35 let od kar se ukvarjam z borilnimi veščinami in na moj način razmišljanja na tem področju je v veliki meri vplival Bruce Lee, ki ni bil samo izvrsten borec, temveč tudi velik mislec in raziskovalec. Trdil je, da se morajo borilne veščine prilagajati človeku in ne obratno. Zame je to bila revolucionarna izjava, a bolj, ko sem se posvečal praksi, bolj mi je postajalo jasno, da ta trditev drži in to ne samo na področju borilnih veščin, temveč tudi v vseh ostalih športih in gibalnih sistemih.

Ker sem sam bolj majhen, sem si moral slog bojevanja zelo prilagoditi, da sem lahko kot trener preživel, saj so bili moji učenci praviloma vsi višji, večji in težji. Pa takrat sem še mislil, da mora biti trener nepremagljiv, kar je seveda velika neumnost. Trener mora znati poučevati in spraviti svoje učence na kar se da visok nivo glede znanja borilnih veščin in športov in če jim da še kot človek na pot še nekaj življenjskih naukov, toliko bolje.

Skratka način mojega golorokega bojevanja sem moral prilagoditi sebi, moji konstituciji, mojemu znanju, mojemu karakterju, mojih zahtevam. Zato sem raziskoval in vadil tehnike, ki so v borbah funkcionirale proti večjim in težjim nasprotnikom. Moj način bojevanja gotovo ni bil lep, saj je vseboval cel kup nenavadnih tehnik.

Uporabljal sem  “šraufe”, tako smo poimenovali tehnike, kjer primemo nasprotnikovo glavo in jo obračamo tako, da nasprotnika spravimo v bistveno slabši položaj. Iz tega so se kasneje razvili “telesni šraufi”, kjer se celotnega človeka na tleh zvije tako kot “šrauf”, ali pravilno slovensko, kot vijak. Pri tej tehniki nasprotnikovo hrbetnico zvijamo po dolžni osi, kar ni prijetno, pa pretirano zdravo verjetno tudi ne.

Do perfekcije sem v tem kontekstu tudi razvil tehniko pritiskanja trdih telesnih delov, recimo komolcev, kolen, glave, v področja nasprotnikovega telesa, kjer je tovrstno ravnanje povzročalo veliko bolečine. Ne, ne gre za pritiskanje v neke tajne točke, ki naj bi bile povezane z meridiani in naj bi povzročile smrt nasprotnika šele čez 14 dni, temveč za čisto fiziko.

Majhno in trdo površino pritisneš z veliko silo, oziroma težo, v nasprotnikove občutljive telesne dele, recimo vrat, obraz, stegenske mišice in fizika potem naredi svoje. Tako sem razvil svoj slog bojevanja, ki ni bil lep, je bil pa učinkovit. Vse, kar se mi je zdelo pametnega iz juda, wing chuna in MMAja, ter drugih borilnih veščin in športov, sem prevzel in prilagodil sebi.

Na podoben način tudi poučujem, vseeno, ali gre za tečaje ali privat treninge, kjer poučujem ena na ena. Ljudem dajem na voljo paleto različnih znanj, oni pa se potem odločajo čisto po Bruce Leejevsko, kaj bodo obdržali in kaj zavrgli, ter kaj bodo modificirali po svoje. Na ta način sčasoma vsak človek razvije svoj stil borilnih veščin in svoj stil gibanja v raznih športnih panogah in različnih gibalnih sistemih.

Na ta način poučujem vse, vseeno, ali gre za borilne veščine, borilne športe, naravne oblike gibanja, živalska gibanja, gimnastiko, dihalne vaje, skratka vse! Zakaj? Zato, ker je vsak človek unikat in ima vsak človek čisto svoje zahteve. Res pa je, da ni vsak človek pripravljen na ta način sprejemati znanja, saj je treba pri tem pristopu tudi aktivno sodelovati, vklopiti glavo, zaupati lastnemu čutenju in samostojno raziskovati svojo lastno resnico.

Zato bom 45 kilogramsko deklico učil samoobrambnih tehnik drugače kot 100 kilogramskega varnostnika. Poslovneža, ki je ves dan v pogonu bom učil drugače kot človeka, ki se pripravlja na sprejemne izpite za policijsko šolo. Vsem bom dal točno to, kar po moji presoji potrebujejo v danem trenutku, da lahko rastejo, se razvijajo naprej in postajajo boljši na področjih, na katerih si želijo napredka.

Kar je za nekoga balzam za dušo in telo, je za drugega smrt, zato je treba kot trener in učitelj dobro vedeti, katere gibalne ali drugačne vsebine bomo izbirali za določenega človeka.

Prijatelja sem nekoč povabil na zimsko kopanje. Cilj je bil, da se greva kopati v ledeno vodo, ker sem ocenil, da bi mu ta izkušnja vlila kar nekaj dodatne samozavesti, ki je ni nikoli preveč in ker bi mu to namakanje v ledeni vodi razširila percepcijo, česa vse je zmožen. Mislim, da zastavljenega cilja nisem zgrešil. Možakar je bil navdušen. Res pa je, da se je že lep čas pred tem redno tuširal z mrzlo vodo, kar sem tudi preveril, ker nisem neumen in ne bi v ledeno vodo poslal pomehkuženega “softiča”. To bi bilo skrajno neodgovorno.

Zato moramo trenerji in učitelji imeti kar široko paleto različnih znanj, da lahko v danem trenutku človeku damo točno to, kar potrebuje in ne to, kar uradno predpisuje zabetoniran učni načrt ali zastavljen program vadbe športnika.

Varuhi raznih gibalnih sistemov bodo zdaj dejali, da sem heretik in šalabajzer. Ne bo jim šlo v glavo, kako si drznem spreminjati nek gibalni sistem, neko veščino? Z lahkoto in brez slabe vesti! Če bi vsi hoteli ohranjati tradicijo v smislu “vedno se je tako delalo in tudi v bodoče bomo tako delali”, potem bi bil svet še vedno ploščat.

Potem bi moral 45 kilogramsko punco obvezno učiti, kako se izvaja met, ki se mu reče kata guruma, kjer si je treba naložiti na ramena nasprotnika, ki po možnosti tehta še 100 kilogramov in to samo zato, ker je ta met obvezni del judo programa, ki je bil sprejet s strani mednarodne judo zveze.

45 kilogramska punca bi se gotovo zrušila pod težo 100 kilogramskega nasprotnika in zanjo v tem primeru ta tehnika ne deluje. Ni napaka v punci, temveč v sistemu, ki se ga mnogi oklepajo, kot da je to edina prava pot in kot da vsak sistem ni možno prilagoditi posamezniku, ki se tega sistema poslužuje.

Seveda sem vse skupaj zavestno karikiral, ampak, če ste se kdaj “sekirali”, ker ste »oskrunili« kakšen šport, kakšno veščino, kakšen gibalni sistem z novim pristopom, z novo tehniko, z novo idejo, z novo inovacijo in so vam drugi zaradi tega vlivali slabo vest, potem vedite, da vam je ni treba imeti! Drznili ste si razmišljati z lastno glavo in niste slepo sledili senseijem, gurujem, učiteljem, trenerjem in še komu. Ne boste verjeli, tudi vse naštete avtoritete se kdaj motijo!

Zame osebno je človek pomembnejši od vsakega sistema. Sistem je le pripomoček, fiktivni konstrukt, človek pa je živo bitje! Včasih nastanejo zaradi drznih in pogumnih posameznikov, ki ne jemljejo globalno sprejetih resnic, kot nekaj dokončnega, popolnoma novi športni in drugačni trendi. Samo poglejmo smučarske skoke. Še pred nekaj leti so vsi skakali z vzporednimi smučkami v zraku, danes jih imajo vsi v položaju, ki spominja na črko V. Če inovacija ali modifikacija deluje v praksi, potem res ni kaj razmišljati o ohranjanju tradicije, razen, če živimo med Butalci.

Bruce Lee je trdil, da je treba vzeti, kar je koristnega, zavreči nekoristno in dodati ščepec svojega. Zame je to univerzalna resnica, vseeno, ali sem v vlogi učenca ali trenerja. Mogoče bi tej trditvi dodal samo to, da je to recept, da si tako prej ali slej ustvarimo tudi svoj slog, vseeno ali gre za borilne veščine, razne športne panoge, gibalne sisteme, košenje trave, klekljanje, risanje ali pisanje romanov.

Ne vem več, kateri znani kitarist je izustil, da če kopiramo vse od nekega človeka, potem je to kraja, če kopiramo pa od več različnih glasbenikov, pa smo inovativni in ustvarjamo svoj slog. Torej? Kopirajte pri mnogih, preizkušajte stvari v praksi in uporabite stvari, ki delujejo za vas, neuporabne zavržete in na koncu dodajte še ščepec svojega!

Še to, če želite biti na tekočem z mojimi podcasti, članki na blogu in delavnicami, ki jih organiziram, vtipkajte v facebook iskalnik O TELESU in pojavil se vam bo moj facebook fanpage (https://www.facebook.com/otelesu/ ), ki ga sicer lahko všečkate, vendar boste imeli več od tega, če prosite za pridružitev v mojo zaprto facebook skupino O TELESU (https://www.facebook.com/groups/otelesu/), ki se prav tako pojavi, ker bom tam objavljal stvari, ki jih drugje pač ne bom.

PS: Če menite, da sem podal nekaj koristnih in uporabnih informacij, bom zelo vesel, če ta članek delite na facebooku.
Podobni podcasti:
004 Odpustite svojim profesorjem športne vzgoje in se spet lotite gimnastike!

004 Odpustite svojim profesorjem športne vzgoje in se spet lotite gimnastike!

Če želite podcast poslušati, kliknite semkaj:

***

***

Če raje berete, pa nadaljujete tukaj:

***
Poslušate 4. epizodo podcasta O TELESU. Sem Robert Lisac in danes se bomo pogovarjali o gimnastiki.
***
Spominjam se, kako je pri športni vzgoji večina sošolcev zavijala z očmi, ko je profesor športne vzgoje najavil, da se bomo lotili osnov gimnastike. Meni je bila gimnastika vedno všeč, oboževal sem jo, kar pa za večino sošolcev ni držalo, kar lahko na nek način razumem. Vadba je bila dokaj suhoparna, šlo se je samo za to, da se pokaže gimnastične prvine za oceno. Ko nekaj počneš samo za oceno in ne zato, da bi ti to dejansko koristilo v življenju, je jasno, da v tem primeru ne more biti prisotna neka motivacija. Konec koncev pa se profesorji tudi niso ravno potrudili, da bi nam razložili, zakaj je gimnastika dobra za nas. Ko nimaš motivacije in ne vidiš smisla v učnih vsebinah, se lahko hitro zgodi, da zasovražiš najprej gimnastiko, potem pa še profesorja športne vzgoje.
***
V prevalih, premetih v stran in v stojah na rokah sem vedno videl smisel, ker sem se ukvarjal z borilnimi veščinami in mi je bilo jasno, da je gimnastika pač osnova za vse “ninja fore”, ki sem se jih želel naučiti, zato je bilo motivacije za vadbo kar precej, vsaj moje strani. Sošolci so pri vadbi vidno trpeli in mnogi so zaradi gimnastike zasovražili športno vzgojo in pogosto zraven še profesorja športne vzgoje. Odpustite svojim profesorjem športne vzgoje in se spet lotite gimnastike, ne bo vam žal!
***
***
Če vam je bila gimnastika v osnovni šoli pretežka, je seveda logično, da ste jo zasovražili. Zato je treba začeti čisto pri Adamu in Evi, torej na začetku. Lotite se osnov, ki jih še obvladate in gradite na obstoječih osnovah. Pri gimnastiki je velika prednost ta, da pri vadbi dela celo telo. Morda prav prav zaradi tega doživlja gimnastika v raznih oblikah nek preporod?
***
V mestih, kot tudi v parkih se zadnje čase postavljajo kovinski drogovi, kovinske bradlje in krogi, kar pomeni, da neko povpraševanje glede teh aktivnosti očitno obstaja. Ko se vozim s službenim vozilom mimo študentskega naselja v Rožni dolini, vidim na tamkajšnjih gimnastičnih orodjih na prostem vedno punce in fante, ki vadijo. Meni je ta trend blazno všeč. Po svetu pa se prav tako vedno bolj širi trend, da se ljudje srednjih let začenjajo ukvarjati z gimnastičnim treningom moči in gibljivosti, kar se mi zdi fantastično. Na facebooku, Instagramu in na Youtubu mladi in stari v veseljem objavljajo svoje stoje na eni roki in prav je, da se javno pohvalijo s takšnimi in podobnimi dosežki. Vse to so pokazatelji, da gimnastika postaja spet bolj popularna.
***
Na treningih borilnih veščin, ki sem jih vodil, sem pogosto vpletal že v samo ogrevanje cel kup gimnastičnih elementov. Zakaj? Zato, ker sem bil mnenja, da človek, ki ne obvladuje svojega telesa, preprosto ne more uspešno obvladovati telo nekoga drugega. Moji varovanci so kar redno morali delati kolesa v stran, stoje na rokah ob steni in cel kup podobnih reči. Mnogi vrhunski borci so tudi zelo solidni na področju gimnastike. Tudi za povprečnega človeka je po mojem mnenju gimnastika smiselna aktivnost, v katero je vredno vlagati čas in energijo. Zakaj? Razlogov je precej:
***
1. Pri gimnastiki dela celo telo.
2. Bolj, ko osvajamo osnovne gimnastične prvine, bolj pridobivamo na moči in gibljivosti.
3. Gimnastične elemente je možno prilagoditi nivoju vsakega posameznika.
4. Gimnastika je poceni. Kroge, drogove in bradlje najdete povsod, ne samo v parkih, tudi v mestih in na trim stezah in to brezplačno!
5. Vsak gimnastični element, ki se ga naučite, zbudi željo, da se lotite še težjega elementa in tako imate ves čas pred sabo cilj in s tem tudi motivacijo za vadbo.
6. Gimnastika vam omogoča, da ste boljši tudi v drugih športnih panogah. Naš profesor za orodno telovadbo na fakulteti za šport, gospod Toni Bolković nam je razlagal, da je tudi pokojni smučar Rok Petrovič precej časa investiral v učenje osnov gimnastike. Kot sem že namignil, skoraj vsi vrhunski borci na področju borilnih veščin obvladajo vsaj osnove gimnastike in podobno velja za cel kup drugih športnih panog.
7. Na krogih in na drogu ste pogosto v visečem položaju, kar je balzam za hrbtenico človeka, ki sicer opravlja sedeči poklic, ker hrbtenico nežno raztegne, če vadimo z občutkom.
8. Sodobni človek tekom dneva zelo redko dvigne roki nad glavo, ker mu to preprosto ni potrebno početi. Na krogih in na drogu sta roki zelo pogosto dvignjeni nad glavo.
***
Če sem vas navdušil in se boste lotili gimnastike, potem začnite nežno, postopno in sistematično. Vadba naj bo zabavna!
***
Če ste mnogo let z ritjo polirali samo zofo pred TVjem, potem je jasno, da se lotite svojih prvih gimnastičnih podvigov lepo nežno. Že samo visenje na drogu je lahko čisto dovolj na samem začetku. Verjetno si boste mislili, da pa viseti res ni težko? No, kako dolgo lahko vi kje visite, če se nekje primete za vejo, drog, kroge ali kakšne vrvi? Le redki so sposobni viseti dlje kot eno minuto. Mnogi, ki visijo z droga, pozabijo med visenjem popolnoma na dihanje in se tega niti ne zavedajo. Zato dihajte, ko visite!
***
Pomembno je, da se celotnega projekta lotite postopno in pri tem izklopite ego. Vsako pretiravanje zelo hitro vodi v poškodbe. Mišice se hitro prilagajajo novim obremenitvam, kite pa ne. Zato zahtevnost in intenzivnost stopnjujte raje prepočasi kot prehitro.
***
Brez sistematike ne bo šlo. To pomeni, da je verjetno bolj pametno, da se lotite prevalov, premetov v stran in stoje na rokah, preden se lotite premetov in salt.
***
Za vse tiste, ki gimnastike niste navajeni in seveda tudi tiste, ki ste malce starejšega datuma tako kot jaz, opozarjam, da od gimnastike človek dobi, vsaj takšna je moja izkušnja, zelo čuden “musklfiber”. Drug dan se počutim fizično na nek način kot bi staknil kakšno gripo.
***
V družbi je pogosto še veliko bolj zabavno vaditi, ker se seveda lahko pojavi zdrav tekmovalni duh, ki ga lahko konstruktivno izkoristimo. Z mojo hčerko in mojo pastorko smo na tri stezi nekoč tekmovali, kdo lahko najdlje visi na krogih. Moja sedemletna hčerka je tako visela več kot eno minuto  in kot klop krogov sploh ni hotela spustiti. Tudi prijateljske stave so lahko krasna motivacija. S pastorko sem nekoč stavil, da ne more narediti zgiba na krogih in če ji ga slučajno uspe narediti, sem ji obljubil sladoled. Ha, za sladoled je pa moja pastorka pripravljena podirati svetovne rekorde in tako je naredila tisti zgib in nato je sledil obisk pri sladoledarju. Sicer pa je najbolj zdravo tekmovati sam s sabo. Pred kratkim mi je na ta način uspelo po 25 letih končno spet narediti sklopko na drogu in tega dosežka sem se še posebej veselil. Dokaz si lahko ogledate tukaj:
***

***

Torej? Odpustite svojim profesorjem športne vzgoje in se spet lotite gimnastike!
***
Še to, če želite biti na tekočem z mojimi podcasti, članki na blogu in delavnicami, ki jih organiziram, vtipkajte v facebook iskalnik O TELESU in pojavil se vam bo moj facebook fanpage  , ki ga sicer lahko všečkate, vendar boste imeli več od tega, če prosite za pridružitev v mojo zaprto facebook skupino O TELESU (https://www.facebook.com/groups/otelesu/), ki se prav tako pojavi, ker bom tam objavljal stvari, ki jih drugje pač ne bom. Če imate kakšna vprašanja ali predloge, mi lahko pišete na roartdoo@gmail.com. Prav tako odpiram vrata vsem tistim, ki bi se pri meni učili na privat urah borilnih veščin, naravnih oblik gibanja, dihalnih vaj in cel kup drugih stvari. Vsebine vedno prilagajam posamezniku. Tisti, ki hočete imeti lepe riti in sixpacke pojdite drugam, ker pri meni je to stranski učinek vadbe in ne glavni namen. Naslednji podcast izide naslednjo sredo.
***
LP Robert
***
PS: Če menite, da sem podal nekaj koristnih in uporabnih informacij, bom zelo vesel, če ta članek delite na facebooku
Podobni podcasti:
003 Ko si del matrice in to veš…

003 Ko si del matrice in to veš…

 

***

Odpiram vrata vsem tistim, ki bi se radi učili novih gibalnih veščin (borilne veščine, naravna gibanja, osnove gimnastike, dihalne vaje, kopanje v ledeni vodi, meditacija v gibanju…). Interesenti, ki bi bili radi lepi samo poleti, me ne zanimajo. Na individualnih urah poučujem namreč samo ljudi, ki jih zanima širjenje gibalnih horizontov in razvijanje gibalnih sposobnosti preko osvajanja novih gibalnih znanj. Moje delo poteka na dolgi rok, ker ne verjamem v instant rešitve in ker s poučevanjem spreminjam življenjski slog posameznika. Več informacij dobite, če mi pišete semkaj: roartdoo@gmail.com

Lep pozdrav,

Robert Lisac

002 S pravilnim dihanjem do boljših športnih dosežkov?

002 S pravilnim dihanjem do boljših športnih dosežkov?

Je možno s pravilnim dihanjem izboljšati svoje športne dosežke? Naredil sem eksperiment in vse kaže, da ta trditev (vsaj zame) drži. Podcast lahko poslušate tako, da kliknete spodaj na play. Veliko veselja pri poslušanju. Vesel bom vaših mnenj ter izkušenj s to tematiko.

Vse moje podcaste si lahko snamete na računalnik ali gsm in jih poslušate takrat, ko vam paše. Kako? Tako, da desno zgoraj kliknete puščico, ki kaže navzdol. Povezave, ki jih omenjam v tem podcastu so:

Če imate občutek, da bi ta epizoda še komu koristila, bom seveda zelo vesel, če jo delite na svojih socialnih medijih.

***

Odpiram vrata vsem tistim, ki bi se radi učili novih gibalnih veščin (borilne veščine, naravna gibanja, osnove gimnastike, dihalne vaje, kopanje v ledeni vodi, meditacija v gibanju…). Interesenti, ki bi bili radi lepi samo poleti, me ne zanimajo. Na individualnih urah poučujem namreč samo ljudi, ki jih zanima širjenje gibalnih horizontov in razvijanje gibalnih sposobnosti preko osvajanja novih gibalnih znanj. Moje delo poteka na dolgi rok, ker ne verjamem v instant rešitve in ker s poučevanjem spreminjam življenjski slog posameznika. Več informacij dobite, če mi pišete semkaj: roartdoo@gmail.com

Lep pozdrav,

Robert Lisac

Odžagaj pete!

Odžagaj pete!

Privoščite si čevlje brez pete, podplati naj bodo ravni. Sicer pa je v tem podcastu govora o hoji v čevljih, bosonogi hoji, žaganju pet, kako približati hojo otrokom in zakaj nositi čevlje brez pete. Pozimi pa si le privoščite toplo obutev, če je možno z ravnim podplatom, pretiravati ni treba! 😉 Če so Vam všeč informacije v tem stilu, se lahko prijavite na moje e-novice, ki jih boste dobivali 2 x na mesec. Kje? Tukaj!

PS: Ta podcast je bolj freestylerski, saj sem ga posnel med hojo, zato je kakovost posnetka včasih malce slabša. Tudi to bom še popravil.

odzagaj-pete

 

***

Odpiram vrata vsem tistim, ki bi se radi učili novih gibalnih veščin (borilne veščine, naravna gibanja, osnove gimnastike, dihalne vaje, kopanje v ledeni vodi, meditacija v gibanju…). Interesenti, ki bi bili radi lepi samo poleti, me ne zanimajo. Na individualnih urah poučujem namreč samo ljudi, ki jih zanima širjenje gibalnih horizontov in razvijanje gibalnih sposobnosti preko osvajanja novih gibalnih znanj. Moje delo poteka na dolgi rok, ker ne verjamem v instant rešitve in ker s poučevanjem spreminjam življenjski slog posameznika. Več informacij dobite, če mi pišete semkaj: roartdoo@gmail.com

Lep pozdrav,

Robert Lisac

Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU in če menite, da so zgornje vrstice zanimive še za vaš krog znancev in prijateljev, bom počaščen, če jih delite z njimi preko facebooka.

Podcast

Podcast

Tukaj bodo objavljeni intervjuji v video in zvočni obliki. Intervjuje že pripravljamo. Naroči se na naše e-novice in bodi obveščen o novostih na tej spletni strani.

Pin It on Pinterest