Vedno bolj se ponovno odkriva vrednost najbolj prvobitnih oblik gibanja, kot so ruvanje, ples, tek in seveda tudi pestenje, ki ga danes imenujemo boks. Zakaj meniš, se ljudje vračajo k tem arhaičnim oblikam gibanja in s tem tudi k boksu?
Sašo Weixler: Boks ima posebno mesto med športi, ki si jih omenil. Vsak od njih ima tudi malo boksa v sebi. Recimo ruvanje, vsak boksar mora znati delati tudi v klinču, sicer ne na tako intenziven način kot pri sami rokoborbi a vseeno, znajti se mora dobro tudi v tej situaciji. Noge pri boksu morajo biti prožne in hitre, podobno kot pri plesu. Plesni koraki in ritem se kar dobro ujema z boksom in načeloma dober boksar obvlada tudi ples in plesne korake. Tukaj bi lahko izpostavil Evandra Holyfielda, ki pa seveda ni edini boksar, ki obvlada tudi plesne korake in ples.
Katja Gajić in trener Sašo Weixler
Boks je načeloma zelo prvinski in enostaven šport. Za treninge ne potrebuješ ne vem kakšnih naprav ali pa drugih pripomočkov, v osnovi potrebuješ le navadno športno opremo in rokavice. Sam koncept treninga boksa je iz celostnega vidika športa precej širok. V trenažnem procesu dela praktično celo telo, sploh če osnovnemu treningu dodamo nekatere vaje s svojo lastno težo. Sproščanje stresa pa je po mojem eden glavnih vzrokov, da popularnost boksa raste.
V Fight clubu Ljubljana imamo izoblikovano šolo boksa, ki pa se ves čas dopolnjuje. Vsak začetnik gre čez ta proces, potem pa je na višjem nivoju malo več opcij za lastno kreacijo in tukaj si vsak posameznik išče določeno perfekcijo gibanja in izpopolnjevanje samega sebe. Na tem nivoju gre lahko tudi za več kot samo gibanje po prostoru, gre lahko za povezavo uma in domišljije, ki se manifestira v gibanju. To je zgodba, ki se nikoli ne konča.
V vsakem človeku je tudi prisoten aspekt bojevnika, zakaj je pomembno, da ga recimo preko boksa kultiviramo?
Sašo Weixler: Bojevnika ima vsak v sebi, samo vprašanje kako globoko je. Vsak ga lahko izkoplje iz sebe, tukaj je pomembno, da imamo motiv, da to počnemo iz tega pa izvira kasneje motivacija. Pri boksu se soočimo z udarci, kar je na začetku kar težko. V nas je veliko strahu, ki nam onemogoča napredek. Soočiti se s temi udarci je najtežje. No sprejemanje tega dejstva, da smo se odločili za boks in si zastavili cilj, da bomo šli preko sebe je prava smer v kateri moramo samo vztrajati. Do neke mere lahko bojevnika kultiviramo tudi z boksom, ki ga izvajamo na boksarski vreči. Take vrste vadbe so zadnje čase zelo popularne, največkrat pa se imenujejo Fit boks. Vendar v takem primeru pridemo samo do neke meje, potem pa se več ne premikamo naprej. Po vreči samo tolčemo in vreča seveda ne vrača udarcev. Pravi in mnogo boljši pristop za kultivacijo bojevnika je preko pravega boksa in boksarskega dvoboja. Obstajata dve smeri pristopov, od katerih je postopen in mehkejši način veliko bolj primeren. Trd pristop k soočenju z bojevnikom bi pripomogel k temu, da bi se skrili in bi zbežali stran od problema. Pravi pristop oz. postopen pristop in soočanje z borbo, soočanju s seboj v tej borbi, soočanje s strahom je tudi pot pri odkrivanju bojevnika. Postopno odkrivanje bojevnika v sebi se lahko zgodi samo s pravim pristopom v boksarki šoli in s pravim pristopom trenerjev. Na začetku je pomembno boks izvajati preko igre, na mehak način, kasneje pa se seveda smer obrne proti pravemu boksu. Ko naredimo prve korake, vidimo da je vse skupaj lahko tudi zabavno. Takrat smo na pravi poti. Soočanje in sprejemanje bojevnika, ki se počasi kaže na površju je ključ do uspeha.
Pogosto slišimo, da je današnja mladina apatična, zblojena in mlačna. Lahko to pripisujemo delno tudi temu, da otroci niso več del nekega “plemena”, neke sredine, s katero se bi lahko poistovetili? Je boks lahko eno od možnih zdravil glede tega? Je to tudi razlog, da se vedno več staršev odloča, da vpišejo otroka k tebi na boks?
Sašo Weixler: Pri nas imamo zdravo sredino in skoraj vsak se lahko najde v tem krogu. Boks je lahko tudi način življenja in s takim načinom je lažje pluti čez naše življenske preizkušnje. V boksu se še kako soočimo s samim seboj in s tem tudi rastemo. Iz tega vidika lahko veliko naredimo na samopodobi. Drugi del pa je skupina in pripadnost skupini. Kljub temu da je boks individualni šport se med posamezniki stkejo prijateljstva in s tem se moč skupine in pripadnosti tudi krepi. V FCL ju za to poskrbimo ne samo s treningi, pač pa tudi z raznimi dogodki, ki se odvijajo izven časa treningov. Redno organiziramo razna druženja, zabave, zimske in poletne tabore in ostale dogodke. S tem zagotavljamo za res dober poligon sredine, kjer se lahko najde praktično vsak in se s skupino tudi poistoveti.
Ljudem danes manjkajo tudi rituali v smislu prehoda iz enega življenjskega obdobja v drugega. Kdaj otrok postane odrasel? Kdaj odrasel človek postane bojevnik? Kdaj človek postane starešina? Teh mejnikov danes skorajda ni več. Ko se človek odloči za boks, je to lahko takšen mejnik?
Sašo Weixler: Definitivno je lahko odločitev, da začnemo hoditi na boks velik mejnik. Naš koncept treningov in ekipa trenerjev je na visokem nivoju. S tem vplivamo na vse udeležence in dostikrat spremenimo pri posamezniku način in spremembo življenja, tako na fizičnem kot duhovnem nivoju. Je pa res, da boks v tem primeru ne mora biti edino orodje pri posameznih mejnikih v življenju. Po mojem se mora kar nekaj stvari v življenju poklopiti, da delamo te velike korake.
Tvoj trener boksa je bil Gale. Zagovarjal je plemenitost boksa. Kje se po tvojem mnenju kaže ta plemenitost?
Boks sem začel trenirati na Vrhniki, kjer je deloval klub, ki je bil vključen v takratno Galetovo boksarsko asociacijo. On je dajal velik poudarek lepoti gibanja in tehniki, vsaj v tem zadnjem času, ko je še poučeval boks. Predvidevam, da je bilo prej drugače saj je imel v svojih vrstah kar nekaj odličnih profesionalih boksarjev in takrat ni bilo smiselno gledati samo na tehnično izvedbo posameznega giba.
Ogromno ljudi sprašuje in vedno znova dobim vprašanje tudi glede plemenite umetnosti, zakaj je boks plemenita umetnost (sweet sciense). Borba med dvema osebama je aktualna že od pamtiveka. Seveda so bili taki načini borbe dostikrat tudi usodni in drugačni kot danes. Skozi čas so se oblikovala pravila in vse skupaj je postalo dosti bolj humano. Pred stoletji je bilo še vedno popularno pestenje – bare knuckle, ki ga je možno videti tu in tam še danes. No boks je naredil tu največji napredek, saj so v sklopu te discipline definirali točno določena pravila in tako naredili disciplino oz. šport dosti bolj human. Točno so definirali način udarjanja, kam je po pravilih možno zadeti in seveda še ogromno drugih pravil. No in ravno zaradi teh pravil in fair playa, ki velja v ringu se tej disciplini lahko reče plemenita umetnost. Dve osebi se v ringu pomerita po točno določenih pravilih in namen seveda ni poškodovati ali pohabiti nasprotnika pač pa ga premagati po točkah ali pa predčasno s prekinitvijo. Druga zadeva, ki bi jo tukaj izpostavil pa je tehnika. V vsem tem času se je boksarska tehnika zelo izpopolnila in že dolgo to ni več le pretep ampak gre za mnogo več. Mehkoba gibov, ki je značilna za vrhunski boks daje boksu posebno obliko, ki vsekakor ni surova ampak dodelana. Tukaj ne gre samo za udarce, gre za premikanje celega telesa v prostoru in borbo, ki je značilna samo za boks. Tudi zaradi tega lahko rečemo boksu plemenita umetnost, saj gre za dodelan in premišljen način borjenja.
Kam se lahko ljudje obrnejo, da izvedo več o tebi in o boksu?
Sašo Weixler: Nekaj informacij o meni lahko najdejo na spletni strani www.fcl.si . Sicer so nekateri podatki stari, a so do določene mere še vedno aktualni. Ravno te dni poteka vpis, tako da se lahko vsak, ki se zanima za boks oglasi na naših treningih in naredi en ali dva poizksuna treninga, potem pa se nam lahko pridruži v programu za začetnike, ki potekajo do konca junija. Torej več informacij na www.fcl.si ali na 041 962485
S Sašom sem naredil zanimiv intervju z naslovom BOKS – PLEMENITA VEŠČINA ZA REKREATIVCE IN TEKMOVALCE , ki si ga lahko ogledate tukaj: https://youtu.be/2iMJQkohw2Q
***
PS: Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU