Danes se bova lotila tematike rekreativcev, ki želijo dosegati relativno vrhunske športne rezultate, hkrati pa obdržati družino in službo. Kje vidiš glavne pasti za ta sloj ljudi? Po katerih kriterijih naj si vrhunski rekreativci izbirajo športne panoge in tudi športne izzive, da je to dobro zanje tudi na dolgi rok? Nekateri vrhunski rekreativni športniki imajo že čez dan precej adrenalina v krvi, ko so v službi, ko gredo zvečer na trening, pa se spet lotevajo adrenalinskih športov. Se ti zdi to smiselno? Zdravo? Ok?
Huh, veliko vprašanj – in to dobrih. Greva po vrsti. Glavna past rekreativizma, še posebej vrhunskega je enaka kot pri vrhunskem športu in to je – pretreniranost. Povedano drugače – pogosto so treningi prepogosti, preintenzivni in/ali s prevelikim volumnom dela. Pravzaprav je pri »navadnih« ljudeh, ki ne živijo samo za šport, ta past še večja. Manj je spanja, več je stresa, urnik vadbe se prilagaja vsakdanjemu življenju, želje so pa dostikrat visoke in enake, kot pri vrhunskih športnikih.
Mišice imajo receptorje za stres. Kadar je stresa preveč, se nehajo odzivat na stres – vadbo. To pomeni, da treniramo »v prazno« – pravzaprav »v minus«, saj si takrat delamo le škodo. Naše telo ne loči stres zaradi vadbe, bolezni ali poškodbe. Ali pomanjkanja spanca. Na to moramo rekreativci še posebej paziti. Profesionalnim športnikom (če je vse ok) predstavlja stres le vadba … O kriterijih izbire mislim, da te športna panoga »izbere« – vsak dela tisto, kar ga »potegne«, kar mu je »fajn« in to je edino prav.
Glede dodajanja večerne doze adrenalina čez celodnevno dozo adrenalina in stresa: prvo pravilo športa je, da nam morajo naše aktivnosti biti »fajn«, da uživamo v njih, da se v njih izgubimo in najdemo. Če je adrenalina preveč, priporočam miren zaključek, več statičnega raztezanja, dihalnih vaj in umirjanja na koncu. »Fajn« princip pa je osnoven in prvi aksiom vsake izbire gibanja. Večno bom hvaležen mojemu prvemu trenerju – pri športnem plezanju – Branetu V., ki mi ga je predstavil in večkrat govoril o njem. Skozi intuicijo, zdravo kmečko pamet in študij je precedil marsikatero genialno J
Rekreativec, ki mu je zelo pomemben športni rezultat nekako nenehno žonglira med športno vadbo, družino, poslom in spanjem. Pogosto se zatekajo h krajšanju spanca zato, da pri tem naj ne bi trpela služba, da bi imeli dovolj časa za družino in seveda tudi za treninge. Kaj ti meniš o tem pristopu? Kaj se dogaja s takšnim človekom kratkoročno in kaj na dolgi rok?
Star slovenski pregovor pravi, da je spanec boljši kakor žganec. Pri fizičnem delu (vadba) pa niti do pregovora ni prišlo J Se pravi prioritete si sledijo: spanec, hrana na koncu vadba.
Kratkoročno seveda lahko imamo dobra obdobja, ko smo zdravi in polni energije, a dolgoročno trening na račun spanja vedno pelje v minus zdravje, počutje in seveda – tudi športni rezultat. V spanju se izloča rastni hormon, utrjujejo nove možganske povezave (izboljšanje tehnike, …), okrepi imunski sistem. Dolgoročno nas pomanjkanje spanja vedno pelje v poslabšanje – ali treniramo ali ne.
Kakšne pristope, trike, načela priporočaš tovrstnim rekreativcem, da jih podpreš pri njihovi misiji, ki vsekakor ni lahka?
Prvo pravilo je, da si uredijo spanje, drugo – prehrano, preden razmišljajo o rednih in težjih treningih. Tretje pravilo je – sledi srcu. Tu ne tokrat ne mislim »fajn« principa.¸Ampak dobesedno – spremljati je treba srčni utrip – le ta oziroma njegova variabilnost, nam pove, ali smo presegli mejo, ko je naše telo doživelo preveč stresa in trening ni samo nesmiseln – ampak – škodljiv.
Z malo spanja in na junk food-u nihče ne funkcionira dobro, kaj šele nekdo, ki poskuša loviti ravnotežje med stresom vsakdanjega življenja in stresom intenzivne vadbe.
Še zgodba – resnična – za primer: Zadnjem športniku, ki sem svetoval je fant, ki ob študiju strojništva, dela v še domačem podjetju. Ne dela – pravzaprav gara. Montaža wellnes-ov – prenašanje materiala v peto nadstropje in podobno.
Ob vsem tem se je lotil powerliftinga. Če ne bi nadzoroval in spremljal učinka stresa zaradi treninga ter dela, bi zelo hitro prišlo do poškodbe ali bolezni.
Ker se je zadeve lotil pametno – izboljšal je prehrano in preko srčnega utripa spremljal, kdaj je pametno trenirati – je uspešno pričel tekmovati na državnem nivoju.
Kje in kako te lahko ljudje kontaktirajo?
Na FB-ju pod Metod Horjak www.facebook.com/metod.horjak ter na mobilnem telefonu 040 901 358. Na tvojo spodbudo delam tudi internetno stran .
***
Odpiram vrata vsem tistim, ki bi se radi učili novih gibalnih veščin (borilne veščine, naravna gibanja, osnove gimnastike, dihalne vaje, kopanje v ledeni vodi, meditacija v gibanju…). Interesenti, ki bi bili radi lepi samo poleti, me ne zanimajo. Na individualnih urah poučujem namreč samo ljudi, ki jih zanima širjenje gibalnih horizontov in razvijanje gibalnih sposobnosti preko osvajanja novih gibalnih znanj. Moje delo poteka na dolgi rok, ker ne verjamem v instant rešitve in ker s poučevanjem spreminjam življenjski slog posameznika. Več informacij dobite, če mi pišete semkaj: roartdoo@gmail.com
Lep pozdrav,
Robert Lisac
Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU in če menite, da so zgornje vrstice zanimive še za vaš krog znancev in prijateljev, bom počaščen, če jih delite z njimi preko facebooka.