Danes obstaja cel kup trenerjev, ki ponujajo karate za otroke. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi starši zares vedeli, h kateremu trenerju dejansko poslati otroka. Žal je danes v karateju in seveda tudi v drugih borilnih veščinah in športih tako, da je podobno kot v politiki, najbolj uspešen je tisti politik, oziroma trener, ki je najbolj glasen, ko gre za promocijo. Glasen politik še ni nujno dober politik. Glasen trener ni nujno dober trener. Situacija je pogosto podobna kot v prometni nesreči, tisti poškodovanci, ki se najglasneje derejo, potrebujejo najmanj naše pozornosti, našo pozornost potrebujejo tisti, ki so tiho. Žal je pogosto tudi v karateju in tudi drugih borilnih veščinah tako. S tem želim povedati, da “glasnost” in odlično promocijo karateja za otroke ne smemo vedno enačiti tudi z uspešnostjo trenerja v odnosu do otrok.

Seveda je karate za otroke odličen vir zaslužka in vsak trener, ki bi rad živel od borilnega športa, ki ga goji, bo seveda ponudil karate tudi otrokom. Logično. Starši zato svojega otroka pogosto vpišejo v klub, kjer je promocija na višjem nivoju, kar ni nujno napačno. Napačno pa postane, ko se trenerji več ukvarjajo s promocijo in služenjem denarja za vsako ceno in manj za dobrobit otroka.

Ko govorimo o tem, kaj je dobro za otroka, bomo imeli vsi različne poglede in vem, da so moji glede tega zelo specifični, vendar si jih drznem izpostaviti, ker sem v cirkusu borilnih veščin že več kot tri desetletja in mi je vseeno, kaj si mislijo drugi o meni. Zame bi moral vsebovati karate za otroke, pa ne samo karate, tudi vsi ostali borilni športi in vse ostale borilne veščine naslednje elemente:

  1. Tekmovanja ne smejo biti glavni cilj pri karateju za otroke. Rezultati na tekmovanjih ne smejo biti glavni cilj! Glavni cilj naj bo vsesplošen gibalni razvoj otroka, ki je bistveno širši od karateja, juda, kung fuja, jiu jitsa itn.. Seveda, naj se otrok nauči osnov borilnega športa ali borilne veščine, ki jo goji, vendar brez široke gibalne osnove (atletika, gimnastika,orodna telovadba,plavanje, plezanje…) delamo otroku po mojem mnenju več škode kot koristi. Vem, da so prav na tem področju trenerji v precepu, ker jih sistem, znotraj katerega delajo, sili prav v to, da potiskajo otroke v tekmovalne vode, četudi so prišli otroci zaradi karateja samega, ne pa zaradi tekmovanj.
  2. Karate za otroke in tudi čim več ostalih ter drugačnih gibalnih aktivnosti naj potekajo čim več na prostem, v naravi, v gozdu, na jasi, na svežem zraku. Otrok po celem dnevu v šoli, celem popoldnevu pred računalnikom res ne potrebuje za nagrado še prostočasno dejavnost, ki se izključno odvija v zaprtih prostorih, torej v dojojih ali telovadnicah.
  3. Ni vseeno, kdo poučuje naše otroke v času, kjer v povprečju trener preživi več časa z vašim otrokom, kot oče otroka! Povprečen slovenski oče se ukvarja z lastnim otrokom 17 minut na dan. V tem kontekstu bi si jaz osebno želel, da bi mojega otroka učil karate ali bilo kakšno drugo gibalno veščino nekdo, ki je Človek z veliko začetnico, ne pa odličen promotor, ki gleda na poučevanje karateja izključno skozi očala posla in mu je vseeno, kaj otrok v danem obdobju zares potrebuje.

Glavni razlog, zakaj pišem te vrstice, pa je, da sem se srečal s svojim sošolcem na kavi, v času ko je potekala tekma Ljubljana Open in mi je bilo jasno, s kakšnim odporom se udeležuje z njegovimi učenci tekmovanj, ampak jih pač pelje, ker nekateri učenci SAMI želijo na tekmovanja in jih zaradi tega seveda tudi podpre in jim te izkušnje tudi omogoča. Mitja Stisovič, ki se lahko pohvali s petim črnim pasom, pa se s tem nikoli ne baha, goji karate za otroke več ali manj skozi prizmo zgoraj navedenih treh točk. S tem si je seveda nakopal cel kup težav, ker plava proti toku in sledi svoji viziji butičnega Kofukan Shito Ryu karateja.

 

karate za otroke

Briga ga za medalje in pokale, čeprav se lahko sam pohvali z zavidljivimi rezultati na področju karateja. Pomembno mu je, da otrokom da gibalno širino, da jim vcepi ljubezen do karateja in seveda do gibanja in zdravega načina življenja. Vse to počne na svoj tih in skromen način in prav zaradi tega ga tako zelo cenim in spoštujem. V času, kjer je kralj kapital in ne človek, je zanj kralj človek in ne kapital.

On in peščica njemu podobnih dela namreč na dolgi rok, ki se ne meri v olimpijskih ciklih ampak z dolžino človeškega življenja. Kaj želim s tem povedati? Res je, da lahko tekmovalno usmerjeni otroci, borci, karateisti v zelo kratkem času zelo napredujejo in na kratki rok bodo znajo biti rezultati tekmovalno usmerjenih trenerjev seveda boljši kot od nekoga, ki si je izbral za cilj daljši rok človeškega življenja, kjer privzgoji otroku karate in gibanje nasploh kot vrednoto, ki jo bo gojil celo življenje, ne samo do olimpijskega vrhunca. Spodnja grafika, ki sem jo narisal, pove verjetno vse.

Karate za otroke lahko sledi rdeči krivulji, kjer otroci zelo hitro napredujejo na zelo ozkem gibalnem segmentu in tam dosegajo vrhunske rezultate in se nato “skurijo” in jim kasneje, ko postanejo sami starši, ko jih ujame vrtinec kariere in dela, karate in vse ostale gibalne aktivnosti predstavljajo samo še breme, za katerega nimajo več časa in jim zato volja do gibanja uplahne in s tem tudi njihova vsesplošna fizična pripravljenost.

Mitja in njemu podobni trenerji ciljajo na dolgi rok, ki je prikazan z modro linijo. Morda s tem pristopom res niso najuspešnejši na tekmovanjih, ampak, če bi si se sam odločal, kaj mi je bolj pomembno za mojega otroka, ali doseže nekaj vrhunskih rezultatov, ali naj mu postane karate (gibanje nasploh) vrednota, zaradi katere bo živel bogato gibalno življenje do konca svojih dni, bi seveda izbral drugi pristop. Da Mitjova enačba drži in da je njegov pristop bolj v službi človeka, dokazujejo tudi veterani, ki več kot očitno radi hodijo k njemu na treninge.

Mitja, kot sem že dejal, spada med tihe in skromne trenerje, ki imajo kaj za pokazati in kaj za ponuditi in zato ga bom, kjerkoli ga bom lahko, vedno podprl, da bo lahko še naprej uresničeval svoje dolgoročne cilje. Je Mitja edini učitelj karateja, ki tako poučuje? Ne, ni, je pa gotovo eden redkih, ki to počne na ta način in še s srcem.

  • Mitja Stisovič je tudi na facebooku, najdete ga TUKAJ!
  • Njegov Youtube kanal, na katerega se lahko naročite tako, da kliknete NAROČI, si lahko ogledate TUKAJ!
  • Karate Klub Dinamik Celje, kjer Mitja poučuje ne samo karate za otroke, temveč tudi za dijake, študente in odrasle, prav tako premore svoj facebook fanpage, ki ga lahko všečkate in obiščete TUKAJ!

***

Preberite si intervju, ki sem ga naredil z Mitjo: ŠPORT, KARATE, DRUŽINA… TO SEM JAZ!

Pin It on Pinterest

Share This