Očitno živimo v času, kjer kapital tehnokratskih in drugih združb kraljuje nad politiki, kjer politiki brezobzirno kraljujejo nad ljudstvom, ker je ljudstvo načrtno razdvojeno in očitno še nesposobno dialoga. Živimo tudi v času, kjer je očitno normalno, da višje instance odločajo o tem, kje in kdaj se lahko sploh premikamo in kaj je dobro za nas vse, tudi za tiste, ki menimo, da posedujemo lastne možgane zato, da z njimi tudi razmišljamo.

Fitnesi so zaprti, trgovine, kjer je precej ljudi na kupu, so odprte. Brian Rose, možakar, ki mu je prekipelo in je kandidiral za župana Londona, trdi, da je prav v fitnesih prisoten zelo zanemarljiv procent možnosti okužbe z znanim virusom, če se ne motim, je govoril o 2 %, kar je res malo, če izhajamo iz tega, da je okužb v vsaki povprečni trgovini verjetno več, kaj šele v dolgih vrstah pred njimi.

Seveda, jesti je treba, res pa je tudi, da je življenjskega pomena tudi gibanje, ravno tako kot prehranjevanje. Ves prebavni sistem imamo z razlogom, prav tako imamo ves gibalni sistem z razlogom. Vseeno je, ali nam je naše telo ustvaril bog, evolucija ali neka nezemeljska entiteta, dejstvo je, da premoremo veliko število sklepov zato, da se z njimi čim bolj in čim več in čim bolj raznoliko premikamo.

Nam je to bilo to v zadnjih mesecih omogočeno? Niti ne. Fitnesi so zaprti. Športna društva, ki bi lahko varno opravljala svoje treninge, so zaprta. Tukaj imam v mislih svojega prijatelja in sošolca (skupaj sva hodila na fakulteto za šport), ki s pomočjo karateja in zelo široke gibalne palete daje otrokom vse to, česar ne dobijo doma ali v šoli. Mitja Stisovič (ŠPORT, KARATE, DRUŽINA… TO SEM JAZ ), tako mu je ime, je namreč eden tistih, ki se požvižga na medalje in mu je otrokov širok gibalni razvoj bistveno bolj pomemben.

Kolikor vem, se da cel kup tehnik in kat izvajati na varni in predpisani razdalji. Tega ni več. Ravno otroci potrebujejo karizmatično in strokovno vodstvo, da se jim vcepi veselje do gibanja. Mitja in vsi ostali trenerji to počnejo že vrsto let, ker za privzgajanje tovrstnih vrednot potrebujemo ne samo mesece, temveč leta. Težava je pa v tem, da ves ta trud hitro začne kopneti, ko otrok spozna, da se da živeti tudi brez karateja, brez športa, brez gibanja in da je bolj zabavno buljiti v ekrane različnih velikosti. Koliko otrok smo zaradi tega za vedno izgubili na področju gibanja, ki nam ga že tako ali tako kronično primanjkuje v našem vsakdanjiku?

Je kdo izračunal, koliko bo to stalo naše zdravstvo čez 10, 20, 30 in več let? Politiki gotovo ne, so pa to z nasmeškom na obrazih že zdavnaj preračunali predstavniki farmacevtske industrije, bolj kilava je generacija, ki odrašča, večji je dobiček. Bravo!

Obdelali smo samo otroke, kje so še vsi ostali, tudi šibkejši členi družbe? Moja sorodnica, ki so ji diagnosticirali raka ima prvi pregled v zvezi s tem šele čez nekaj mesecev? Govorimo o pregledu, ne o zdravljenju, kdaj bo na vrsti zdravljenje sploh pomisliti nočem. Je to nova realnost, v katero vstopamo?

Vse bolj se zdi, da vlada sprejema ukrepe, ki silijo državljane Slovenije v odrejen gibalni samomor, predvsem tiste, ki sami ne vedo in ne premorejo znanja ter volje, da sprejmejo SVOJE ukrepe.

Zato bi vam rad predstavil nekaj svojih “protikoronskih ukrepov”, vi si pa lahko izberete in modificirate tiste, ki se vam zdijo primerni.

(1) Najprej se moramo zavedati dejstva, da se lahko gibamo povsod in kadarkoli! Kdo pravi, da je možno telovaditi samo v fitnesih in telovadnicah? Povsod se da telovaditi. Vedno sem in bom trdil, da sta dva kvadratna metra tal vse, kar potrebujete, da ostanete in postanete fit. Na teh dveh kvadratih lahko delate sklece, poskoke, preskakujete kolebnico, dvigujete uteži, gonite sobno kolo, plešete, izvajate aerobiko in še bi lahko našteval.

(2) Pozabite na to, kako naj bi bil videti klasični trening! Če boste želeli v svoj dan, ki je napolnjen z delom na daljavo, šolo na daljavo, kuhanjem, pospravljanjem in vzgajanjem, stlačiti še dvourni trening, se vam bo “spipalo”. Raje izhajajte iz filozofije mikro treningov, ki meni osebno omogočajo že nekaj let, da ostajam fit in pri močeh tudi takrat, ko je ritem življenja bistveno hitrejši in intenzivnejši.

Pri mikro treningih gre za to, da si raje privoščimo čim več in čim bolj raznolikih gibalnih vložkov tekom dneva kot recimo dvourni trening. Ko so otroci napeti, se paše z njimi ruvati in žgečkati na postelji. Med kuhanjem je možno narediti 3 x po 10 sklec med tem ko čakamo, da voda za kuhanje ajdovih testenin zavre. Ko nesemo smeti v kontejner lahko uporabimo stopnice namesto dvigala. Moj prijatelj, vrhunski trener Robert Simonič pravi, da izvaja boks s senco, ko hodi po hodnikih. Na balkonu lahko namesto dihalnih vaj z dimom izvajamo takšne brez dima. Če hodimo na delo drugam, pojdimo tja peš ali s kolesom. Ravno včeraj sem šel peš v službo, ko je snežilo, kako blagodejna izkušnja, ki mi je polepšala cel dan! Če že uporabljamo dvigala in smo sami, lahko tistih nekaj sekund tudi čepimo v globokem (ass to the grass) počepu. Če utrjujete šolsko snov z otrokom, lahko to počnete med sprehodom. TV lahko gledate med tem, ko izvajate raztezne vaje ali sedite in gibate na kakšnem sobnem kolesu.

Skrivnost mikro treningov je, da lahko trajajo pol minute, minuto, pet minut, 10 minut in da se na koncu dneva lepo seštevajo in na ta način vnesemo lahko res ogromno količino gibanja v naš vsakdanjik. Zame je to najboljši način treniranja, ker gibam, kolikor pač lahko. Vedno znova pa sem presenečen, koliko vsega nanese v skupnem seštevku na koncu dneva.

10 sklec tu, 20 tam in jih v skupnem seštevku naredim tudi med 200 in 300 tisti dan, ko se odločam za sklece. Vmes si pustim dan ali dva odmora in potem se jih spet lotim. Ker delam v varovanju in zdaj tako ali tako ne morem izvajati svojih trenerskih poslov, varujem različne objekte po Ljubljani. Nekatere pregledam večkrat, samo zato, da lahko grem večkrat po stopnicah gor in dol. Tako je zadovoljen moj delodajalec, ker so objekti res maksimalno pregledani in varovani, naročnik pa tudi, jaz pa tudi, ko tako z lahkoto prehodim v delovnem času najmanj 100 nadstropij.

(3) Ustanovite svoje gibalne rituale. Da boste lažje razumeli, o čem govorim, vam bom podal nekaj primerov iz svojega življenja. Vsakič, ko grem iz službenega avtomobila do objekta, ki ga varujem peš, delam Wim Hofove dihalne vaje. (Če hočete izvedeti več o dihalnih vajah, kliknite semkaj, da vas v ta svet popelje vrhunski strokovnjak Milan Hosta: https://www.dihalnica.si/)

Vsakič, ko zagledam pred sabo ogledalo ali okno, v katerem se lahko vidim, izvedem kakšno borbeno kombinacijo ali dve. Vsakič, ko zagledam pozimi kakšno reko, mlako, jezero ali morje, se, če je le možno, vržem v to mrzlo vodo. Vsakič, ko grem mimo kakšne veje, droga ali arhitekturne kreacije, ki omogoča, da se je primem, to tudi storim in prosto bingljam, ker paše. Bingljam in zavestno sprostim vso hrbtenico in molim boga, da mi pri svojih 47 letih pokloni še kakšen dodaten centimeter telesne višine ;-). Kadar tovrstne prošnje niso uslišane, naredim še kakšen vzgib (ZGIBI) ali dva, tri, ko sem zelo v formi, tudi deset. Gibalni ritual cepite na neko drugo aktivnost, ki jo redno izvajate, to je vse. Enostavno in učinkovito!

Zgornje tri alineje povzemajo bistvo moje gibalne filozofije in upam, da vam bodo navedene ideje dobro služile. Če vas zanima še kaj več okoli vsega, kar sem zgoraj zapisal, bom podal spodaj vse potrebne povezave, da se poglobite v področja, ki vas zanimajo.

Tako, telesno raven smo obdelali. Poglejmo še eno, ki se mi zdi zelo pomembna! To je MEDSEBOJNA POMOČ (in krepitev medsebojnih odnosov). Ljudje smo socialna bitja in vsi smo kdaj boljše, kdaj pa tudi slabše volje. V obeh primerih je pomembno, da redno vzdržujemo stike s tistimi, ki nam pomenijo največ. Ko nam gre slabo, se lahko slišimo z drugimi družinskimi člani, se jim zaupamo, tudi pravi prijatelji so zato tu. Ko nam gre dobro, vzpostavimo mi stik s tistimi, za katere vemo, da jim trenutno ni lahko. Objem, empatija, pogovor, razumevanje, poslušanje, vse to lahko zelo pomaga, da človek, ki nam je pomemben, ne zdrsne v malodušje, depresijo ali pa še kam globlje.

Jaz temu pravim skrb za moje pleme. V mojem plemenu so moji družinski člani in moji najožji prijatelji. Čas, ki ga namenjate facebooku, instagramu in youtubu raje namenite živim bitjem, sočloveku, to je vaša najboljša investicija, ki jo lahko naredite. Zakaj? Ko boste vi kdaj na dnu, bo poskrbelo vaše pleme tudi za vas.

Še zadnji nasvet, ne glejte poročil, vse, kar je pomembnega, boste izvedeli v dveh stavkih od sodelavcev ali drugih sorodnikov. Tudi ta čas raje namenite sebi in drugim, ki jih imate radi.

Vse bolj se zdi, da skrb za svoje telo s pomočjo gibanja meji na državno nepokorščino, sploh v času, ko naj bi bilo potrebno vse po vrsti cepiti. Skrb za svoje zdravje, za svoje telo, za svoje gibanje je NAŠA skrb, ki je ne smemo delegirati politikom, farmacevtski industriji, nasploh tretjim osebam in inštitucijam, razen, če vam je vseeno, da drugi mislijo namesto vas, meni ni!

***

Spodaj imate obljubljene filmčke o mikro treningih. Res je, da so v angleščini, menim pa, da mojo angleščino razume res vsak. Vesel bom, če se boste prijavili na moj Youtube kanal in kliknili še na zvonček. Ta youtube kanal je namenjen sodobnemu samurajstvu. Sodoben samuraj mora biti sposoben poskrbeti za svojo varnost, svojo telesno pripravljenost in seveda za vse izzive življenja, s katerimi se srečuje in bo srečeval tudi v prihodnosti.

Kdor je rad deležen izključno slovenskih vsebin, ki se nanašajo na gibalne vsebine, bo vesel youtube kanala O TELESU, kjer večinoma objavljam intervjuje z zanimivimi sogovorniki in strokovnjaki na tem področju. Youtube kanal O TELESU si lahko ogledate TUKAJ in če želite, se lahko naročite tudi na tega.

Pin It on Pinterest

Share This