006 Živalska gibanja

Dobrodošli! Poslušate 6. epizodo podcasta O TELESU. Danes se bomo pogovarjali o živalskem gibanju. Sem Robert Lisac, profesor športne vzgoje in trener borilnih in drugih gibalnih veščin. Zakaj se bomo danes sploh pogovarjali o živalskem gibanju? Razlog je zelo preprost. Pred dnevi sem na facebooku in na Youtubu objavil nekaj filmčkov najbolj preprostih in osnovnih oblik živalskega gibanja. Odziv je bil fantastičen. Očitno je, da ste s tem pokazali nekaj interesa in zame tukaj sploh ne gre za neko novo ali trendovsko stvar, kajti ta živalska gibanja pri svojem trenerskem delu, v svoji praksi uporabljam in tudi zase uporabljam 10, 15, 20 let, če ne celo več.  Pri živalskih gibanjih gre za gibanja, kjer oponašamo gibanje najrazličnejših živali, recimo psa, kuščarja, konja, medveda, žabe in še bi lahko našteval.

Za ta gibanja me je navdihnil predvsem legendarni Orlando Cani. Ta možakar je naredil sintezo joge, borilnih veščin in živalskega gibanja. Ustanovil je torej svoj gibalni sistem, ki ga je na začetku imenoval Ginastica natural in ker tega imena ni zaščitil, mu je ime sistema ukradel njegov učenec in nato je spremenil naziv sistema, ki ga je nato poimenoval Bioginastica. Zakaj vam sploh omenjam tega možakarja? Pred približno 15 leti, če ne celo več, ga je v Black Beltu, znani reviji za borilne veščine, omenil Rickson Gracie, legenda mešanih borilnih veščin, torej MMAja. Tudi na Youtubu sem takrat našel posnetke, kako Rickson Gracie izvaja Ginastico natural in izvaja cel kup živalskih gibanj. Ta posnetek je bil res vreden ogleda, ker je lepo prikazoval, da ta človek resnično obvlada svoje telo.

Sam Orlando Cani je izjavil, da spada Rickson Gracie gotovo v krog njegovih najboljših učencev. Orlando Cani in Rickson Gracie sta me prepričala, da sem še bolj začel raziskovati v tej smeri, tako v vlogi trenerja, kot tudi gibalnega navdušenca.

Živalska gibanja sploh niso tako trendovska stvar, kot se morda zdi na prvi pogled. Ne smemo pozabiti, da so se s takšnimi in podobnimi gibanji ukvarjali že pred tisočletji, sploh v Aziji. Dokaz za to trditev je cel kup živalskih kung fu slogov, kjer borci oponašajo tigra, opico, celo bogomoljko in cel kup drugih živali. To pomeni, da imamo na tem področju res bogato zgodovino, ki se ne začenja z Orlando Canijem ali Ryan Hurstom in drugimi gibalnimi mojstri, ampak so našteti akterji le nadaljevalci te izredno dolge gibalne tradicije.

Dobrih razlogov je precej. Moje osebno mnenje je, da ta živalska gibanja predstavljajo najbolj osnovna gibanja, ki jih lahko človek sploh izvaja in zaradi tega glede pomembnosti tvorijo temelj gibalne piramide. Širši in trši je ta temelj, višje lahko gradimo.

1. S temi gibanji širimo naš gibalni horizont na igriv in sistematičen način in tako gradimo gibalni temelj piramide, o kateri sem govoril prej.

2. Sodobni človek je mojster urbanega gibalnega duatlona in sicer sedenja in ležanja. Oboje obvlada v raznih gibalnih inačicah, vendar gre tukaj za totalno gibalno monotonijo, za katero človek ni bil ustvarjen, sicer bi imeli bistveno manj sklepov in mišic, ki lahko telo gibajo na tisočere načinov. Z živalskimi gibanji lahko to monotonijo presekamo.

3. Živalska gibanja so obogatitev vsakega treninga. Uporabljal sem jih tako za ogrevanje, kot tudi za “kondiciranje”. Na začetku, ko vadečim ta gibanja še ne gredo najbolje od rok in nog je pomembno, da kot trenerji izbiramo takšne oblike gibanja, ki jim bodo vadeči kos, da jih ne zatremo s prezahtevnimi gibanji že na samem začetku. Dober trener bo znal v fazi učenja izbrati takšne inačice živalskih gibanj, da jih bo lahko prav vsak vadeči izvajal. Ko vadeče naučimo osnov, jih lahko uporabljamo torej pri ogrevanju in moji MMA borci so vedeli, da bodo morali na vsakem treningu izvajati kuščarja. Kako se sploh izvaja kuščarja? Postavite se v položaj za sklece in se znižate tako, da imate pokrčite roke v komolcih, kot bi naredili samo pol sklece. V tem položaju se začnete pomikati naprej kot kuščar in pomembno je pri tem gibanju, da, ko se na eni strani približata dlan in stopalo, se na drugi oddaljujeta drug od drugega. Mnogim ta koordinacija sploh ne gre od rok in nog in če je temu tako, se vrnite k lažji obliki gibanja. Katera je lažja oblika gibanja, to je recimo pes, ki prav tako zahteva podobno koordinacijo gibanja, vendar je gibanje bistveno lažje, ker imate ves čas iztegnjene roke, ko hodite po vseh štirih in ne pokrčenih, kot pri kuščarju.

Če želite težjo varianto kuščarja pa z vsakim pomikom naprej ali nazaj naredite vmes še skleco, kar pomeni, da se med pomikanjem v smeri naprej, pomikate tudi še gor in dol. Moji MMA borci so tega kuščarja verjetno sanjali in vaja je postala v klubu tako legendarna, da smo jo izvajali na najbolj nemogočih mestih. Ko smo bili s FCLjem v Bohinju na pripravah, je bilo tudi zvečer kljub treningom na voljo še precej energije in smo se spravili čez znameniti bohinjski most nekam plesati. Nekdo se je spomnil, da je treba most prečkati v stilu in že smo ga prečkali s pomočjo gibanja kuščarja. Tudi pri ogrevanju moramo paziti na to, da izbiramo lažje oblike gibanja, ki jih lahko glede težavnosti počasi stopnjujemo. Pomembno je, da pri ogrevanju ne izčrpamo vadečih do konca, ampak, da jih ogrejemo, sicer se ogrevanju ne bi reklo ogrevanje, temveč izčrpavanje.

Če povem po domače, tudi za “kondiciranje” so živalska gibanja zakon. Od trenerja ali vadečega je odvisno, katera gibanja bo izbral, kajti z nekaterimi razvijamo predvsem moč, z drugimi hitrost, s tretjimi gibljivost. Če hočemo uriti moč, bomo uporabljali recimo gibanje kuščarja ali gosenico. Če hočemo bolj poudarjati vadbo hitrosti, pa se bomo lotili konjskih brc in žabjih skokov v horizontalni ali vertikalni smeri ali kombinaciji obeh.

4. Živalska gibanja lahko predstavljajo zelo “zgoščeno” obliko vadbe. Že po desetih minutah ste lahko zelo zadihani in čisto mokri. Ko sem pred leti preživljal zelo intenzivno fazo v poslu, kjer nisem imel prav veliko časa za vadbo, sem dnevno vadil približno 30 do 60 minut živalskega gibanja, da sem naredil vsaj nekaj zase. Čeprav v tem obdobju nisem treniral skoraj nobenih borbenih tehnik, sem s temi vajami razvil izredni nadzor nad lastnim telesom in glede na čas, ki sem ga imel na voljo, so bili rezultati osupljivi. Ostal sem gibčen, na moči nisem prav nič izgubil in na treningih sem se lahko kosal tudi z najtežjimi in najboljšimi učenci. Seveda brez predhodnega znanja to ne bi bilo možno, želim poudariti le to, da so mi živalska gibanja pri tem zelo pomagala, zakaj? Če se človek ne zna premikati niti na najbolj osnovne načine, kako lahko pričakujemo, da se bo potem učinkovito boril?

5. Živalska gibanja lahko izvajate tudi kot zaključni del vadbe, da se umirite in raztegnete. Kako? Preprosto tako, da izbirate enostavne elemente živalskega gibanja in jih izvajate v počasnem posnetku, s poudarjeno pozornost na vsakem gibu, ki ga izvajate. Tu pridejo v poštev razne oblike počasne izvedbe žabe, kjer veliko čepimo in se opiramo na dlani in s tem raztezamo meča in podlakti. Lahko oponašamo razne oblike gibanja opice, recimo visenja z obema rokama, visenje z eno roko, če smo tega sposobni, razna kotaljenja in prevali v počasnem posnetku so tudi super.

6. Pri vsaki vadbi živalskih gibanj lahko posvečate pozornost recimo samo na določen element, kot neko krovno tematiko. Na ta način vam garantirano ne bo nikoli dolgčas, čeprav izvajate vedno zelo podobna gibanja. Tako se lahko recimo osredotočate med vadbo samo na dihanje. Presenečeni boste, kolikokrat boste vmes dobesedno pozabili dihati. Lahko se osredotočate recimo tudi na čim bolj tekoče izvajanje gibov ali pa čim bolj eksplozivno izvajanje gibov. Takšen način vadbe je zelo kreativen in če smo že pri kreativnosti…

7. Z vadbo živalskih gibanj urite svojo gibalno kreativnost, sploh, če začnete raziskovati različne inačice določenega gibanja. Kot primer lahko navedem spet žabo. Lahko jo tako, da dlani polagate v širini ramen na tla, ali pa da obe dlani položite enkrat na levo stran in enkrat na desno stran med gibanjem naprej in se tako igrate in raziskujete različne verzije žabe. Če zavestno žabo še pohabite, lahko poskusite izvajati žabo samo z eno roko. Mislim, da sem navedel dovolj namigov glede raziskovanja znotraj določenega živalskega gibanja. Če želite celotno reč še nadgraditi, potem začnete še kombinirati posamezna gibanja med sabo in se vam odpre cel gibalni univerzum, ki mu ni ne konca ne kraja. V tej fazi boste ugotovili, kako živimo glede gibanja v totalno zakrnelem svetu in kako težko je biti na začetku gibalno kreativen in povezovati posamezne elemente med sabo. Pogosto se boste zalotili pri tem, da se boste ustavili, ker preprosto ne boste vedeli, kateri gib bi izvedli v naslednji sekundi. Točno tako se jaz počutim zelo pogosto, ne glede na to, kako dolgo že raziskujem to področje.

Vse skupaj bi lahko primerjali z glasbo. Mnogi glasbeniki znajo brati note in igrajo po notah, ko jim vzamete note pa preprosto ne znajo igrati po občutku, po svoje, ker tega niso nikoli počeli. Zeeelo podobno je v svetu gibanja. Zato “klasičarji” zavidajo jazzerjem, ker jazzer ne potrebuje not, ampak igra zadeve po svoje, po trenutnem navdihu. Z živalskim gibanjem si pridobimo gibalne jazzerske sposobnosti, če se seveda odločimo, da se spustimo v to smer.

8. Z izbiro težjih elementov živalskega gibanja si lahko zavestno zastavimo težek cilj, za katerega čutite, da ga je vredno doseči. Na ta način urimo svojo vztrajnost in začnemo ceniti majhne napredke. Vztrajati se naučimo takrat, ko teh napredkov ni, ko se je treba zanje boriti.

Kratek odgovor je za vse! Razen za tiste, ki jim tovrstna gibanja izrecno prepove zdravnik. Otroci zelo uživajo, ko oponašajo mačke, pse, kače, žabe in če dodate otrokom še ustrezno dovoljenje, da se ne samo živalsko gibajo, temveč tudi živalsko oglašajo, se v to dogajanje neverjetno vživijo in pri tem blazno uživajo. Če se želite znebiti sosedov ali pa potrebujete med vadbo v fitnesu več prostora živalskim gibanjem dodate še ustrezne glasove tudi odrasli, vendar na lastno odgovornost. Osnovnošolcem in srednješolcem bi tako ali tako predpisal živalska gibanja kot recept za kurjenje nepredvidljivih hormonskih impulzov, pa tudi odrasli, ki se ukvarjajo z prej omenjenim urbanim duatlonom, bi predpisal živalska gibanja. Prepričan sem, da so živalska gibanja, seveda v prirejeni obliki, primerna tudi za starostnike.

Možnosti je generalno gledano precej.

– Gibanja lahko izvajamo hitreje in se že zaradi tega zadihamo, dober primer je tukaj gibanje žabe. Če izvedete več žabjih poskokov, kjer je poudarek na daljini skoka, boste zelo hitro zadihani in vadba bo v zelo kratkem času postala zelo intenzivna. Prav tako lahko izvajate žabo čiiiisto počasi in sicer naredite skok pač kot skok, ker v zraku se ne morete gibati kot akterji v filmu Matrica, a ko boste pristali, pa lahko poskusite doskok na dlani izvesti zelo počasi in boste tudi zaradi tega načina izvedbe žabe hitro zadihani. Torej, če želite povečati intenzivnost vadbe, potem se igrajte z različnimi hitrostmi izvedbe živalskega gibanja.

– Lahko se igramo z višinami in nivoji izvedbe. Spet bom vzel primer kuščarja, višje, kot ga izvajamo, lažje ga je izvesti. Bolj ko se približuje naš trebuh tlom, težje ga je izvesti. Podobno lahko doziramo različna gibanja.

V ta podcast sem vložil ogromno truda in časa in želel sem si, da bi vam čim bolj približal smisel živalskih gibanj in ob tem dal tudi nekaj smernic za vadbo. V bistvu gre že za mini priročnik v audio obliki.  Če želite še več in še bolj poglobljene informacije, sem na voljo za privat ure ali tudi delavnice in izobraževanja. Kontaktirate me lahko tako, da mi pišete semkaj: roartdoo@gmail.com . Za vse tiste, ki bi radi prejemali informacije v zgornjem slogu, svetujem dvoje, prvič, všečkajte moj facebook fanpage O TELESU, tako boste dobivali včasih, odvisno od facebook algoritmov v svojem news feedu prikazano tudi kakšno mojo objavo. Če želite biti bolj sigurni, potem postanite član naše zaprte facebook skupine, kjer bolj podrobno odgovarjam na morebitna vprašanja. Ta facebook skupini je torej namenjena za komunikacijo med vami in menoj in seveda tudi med vami. Kot član zaprte facebook skupine boste obveščeni, ko objavim kakšen nov članek na blogu ali, ko si lahko privoščite novo epizodo podcasta O TELESU. Zaprto facebook skupino uporabljam tudi za obveščanje glede delavnic, ki jih organiziram v lastni režiji ali v sodelovanju z drugimi izvajalci. Nese bati, ne bo spama in znotraj skupine objavljam največ enkrat do dvakrat na teden. Trdudim se in še se bom trudil, da bo šlo za zelo uporabne informacije, kot sem jih podal recimo v tem podcastu.

Toliko za danes, naslednjo epizodo podcasta O TELESU lahko pričakujete naslednjo sredo, torej 27.6.2018. Uživajte in se gibajte, po možnosti zelo živalsko!

Lep pozdrav!