Past, v katero se mnogi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, ujamejo je, da povsem zanemarijo svoje telo. Glede na to, da se res poglobljeno ukvarjaš z duhovnostjo, me seveda zanima, kako si ta fenomen razlagaš?
Jerica Lebar: Beseda »duhovnost« že sama po sebi nakazuje, da govorimo o nečem, kar je povezano z »duhom, dušo«, z nečem, kar ni materialno, kar je večno. Zanimanje je osredotočeno na raziskovanje globljih ravni, ki so za vidnim ali otipljivim. Torej je materialno kot nekaj nepomembnega, slabega, neresničnega, kot nekakšen začasen pojav in v to kategorijo spada tudi naše minljivo fizično telo, za katerega se dostikrat srečamo s pojmovanjem, da je le začasno domovanje duše. Že sama beseda »začasno« nakazuje, da je naše telo kot nekakšna minljiva oblika, za katero marsikdo meni, da je kot takšno potem tudi nepomembno. A je to zdaleč od resnice. Naše fizično telo je enako pomembno kot ostala »nefizična ali duhovna telesa«, ki sestavljajo človeka kot celoto.
Jerica Lebar
Kaj lahko storijo duhovni ljudje s pomočjo telesa, da jih povsem ne “odnese”?
Jerica Lebar: Telo morajo v prvi vrsti sprejeti kot svoj fizični tempelj duše, ki ga je potrebno negovati, da bo čim lažje in čim dlje opravljalo svojo nalogo. Je edini neposredni sopotnik ali »vozilo«, ki nas spremlja celo življenje, zato mu moramo ves čas posvečati ustrezno pozornost. Sprejeti ga moramo kot ljubečega družabnika ter uživati v njem. Veš, spoznala sem, da ima vsak ravno takšno telo, kot ga potrebuje. Nekdo ima športno zasnovo, nekdo drug kratke noge, mala ali velika prsa,… vse je z nekim namenom. V prvi vrsti je pomembno poskrbeti za vse osnovne potrebe, ki se tičejo telesa (ki jih Maslow uvršča v prvi dve stopnički v piramidi potreb), da si ustvarimo trden temelj bivanja na Zemlji. Sem spada zagotavljanje ustreznih bivanjskih pogojev, ustvarjanje prihodka (živimo v okolju, kjer je denar potreben), imeti seveda tudi obleko, hrano, pijačo… Če se osredotočiva na telo, se je potrebno ustrezno prehranjevati, vzdrževati fizično kondicijo, poskrbeti za higieno, nego. Velika večina ljudi, ki se želijo razvijati po poti duhovnosti, se na prvem mestu odločijo iz svojega jedilnika odstraniti meso in mesne izdelke, alkohol, cigarete,… vse, kar na splošno znižuje vibracijo posameznika. Želijo se predvsem pohitreno posvetiti duhovnemu, nematerialnemu v želji, da bi duhovno čimprej napredovali, kar je sicer vse čisto ok in pohvalno. A pozabijo, da je potrebno najprej poskrbeti, da znamo živeti tu in zdaj, kjer smo, torej je potrebno skrbeti tudi za t.im. prizemljevanje, se pravi: ne jesti samo tistega, kar viša ali čisti vibracijo, temveč uživati tudi tista živila, ki prizemljujejo. Ustrezno, uravnoteženo prehranjevanje je samo en vidik. Pomembno je tudi vzdrževanje fizične kondicije in ena od odličnih fizičnih načinov prizemljevanja je tudi ukvarjanje s športom, vrtnarjenje ali enostavna gospodinjska opravila.
Precej gibalnih veščin ima zelo tesno povezavo z duhovno rastjo, recimo joga, tai chi, kung fu in služijo dejansko kot orodje za duhovno rast. Kako je to sploh možno, da preko telesa razvijamo tudi svojo duhovnost? Kako se zgodi ta transfer?
Jerica Lebar: Ko začutimo svoje telo, spoznavamo njegovo delovanje, predvsem pa se preko čutil in fizičnega čutenja povežemo z njim; spoznamo, da lahko preko telesa dejansko zaznavamo, kdaj smo na svoji pravi poti in kdaj ne. Bolečina, neprijeten fizični občutek, slabost ob zaužiti hrani,.. vse to so lahko sporočila, da v svojem življenju nekaj ne delamo prav. Jaz rada pravim, da je telo odlična knjižnica z zapisi vsega, kar se nam je dogodilo, kar smo kdajkoli mislili ali doživeli. V jetrih se npr. »skladišči« ali zapisuje jeza; žalost v pljučih itd. In če se ob teh znakih ustavimo in opazujemo, kaj se nam dogaja ob tem tudi na t.i. duhovni ravni, lahko hitreje ozavestimo svoj duhovni proces. Naše fizično telo je res odličen pokazatelj, kako živimo in kakšno je naše stanju duha.
V antični Grčiji so zdravili ljudi v zdraviliščih na treh nivojih. Na prvem so zdravili telo, na drugem dušo, na tretjem duh. Se ti zdi ta pristop danes še aktualen, ali bi ga ti spremenila?
Jerica Lebar: Moj način pomoči je osredotočen na celostni pristop – torej sočasno zdravljenje vseh nivojev. Vsekakor je potrebno odpraviti vzrok za nastalo bolezen, ta vzrok pa se lahko skriva na različnih nivojih. In ni pravil – vsak posameznik ima svojo zgodbo in tako je tudi način oz. proces zdravljenja pri vsakem različen. V svoji praksi spoznavam, da se proces zdravljenja lahko dogaja tudi na vseh nivojih hkrati, v kolikor je pacient zares pripravljen ozdraveti.
Ko sem bil pri tebi na zvočnem tretmaju, mi je bilo zanimivo to, da do takrat nisem še nikoli začutil svojega telesa na takšen specifičen način. To potovanje zvočnih vibracij po mojem telesu je bilo zame nekaj čisto novega. Torej gre za vplivanje na človeka, na njegovo telo s pomočjo zvočnih vilic. Kaj s takšnim načinom dela pravzaprav sprožaš v telesih?
Jerica Lebar: Vse je praktično vibracija. Nič ni statično, vse, kar obstaja, na nek način vibrira – to dokazuje tudi kvantna fizika. Kot si lahko tudi sam občutil, vibracija po telesu potuje kot po nekakšni cesti, vse dokler ne naleti na kakšno oviro, ki pomeni ali fizično okvaro ali psihično neravnovesje oz. bolezen.
Zvok oz. vibracija ima zares svojo inteligenco, da najde pot ravno do tistega področja, ki ga je potrebno v tistem trenutku pozdraviti oz. potrebuje podporo. In ta vibracija potem prodira v oviro tako dolgo, da se pretok zopet sprosti ter tako odpravi določeno stisko, bolečino, blokado, neravnovesje – odvisno, za kakšno težavo gre.
Zdravje pomeni, da je v našem telesu vzpostavljeno določeno ravnovesje frekvenc, ki predstavljajo sinhrono delovanje vseh nivojev človeka kot celote, to je fizičnega, čustvenega, umskega in duhovnega telesa. Ko se ravnovesje v nekem delu poruši, se spremeni tudi njegova frekvenca. S terapevtskimi vilicami se odpravi blokada ali neravnovesje, ki je povzročilo bolezen ter se tako zopet vzpostavi ravnovesje. Ker imajo tako posamezni organi kot čustva, sebi lastne različne frekvence, npr. frekvenca jeter je čisto drugačna od frekvence črevesja ali jeza vibrira popolnoma z drugo frekvenco kot npr. žalost, uporabljam zato za vzpostavljanje ravnovesja tudi zdravilne vilice z različnimi frekvencami.
Bi lahko rekli, da z zvočnimi tretmaji vplivaš tudi na duhovnost ljudi? Če je temu tako, kako je to možno?
Jerica Lebar: Ja, res je tako. Kot sem že prej omenila, pri svojih tretmajih vedno pristopam celostno. Smo celota (vsaj) štirih nivojev ali teles. To so: fizično, čustveno, umsko in duhovno telo. In zvok doseže vse nivoje, zato tretmaji nikoli niso samo zgolj na fizični ravni, ampak podpirajo in dvigujejo človeka tudi na tistih nevidnih ravneh, kjer domujejo čustva, duh, duša… In ker so vsi nivoji med seboj povezani, se pri mojih tretmajih vedno dogaja vse na tistih nivojih, ki so v konkretnem primeru med seboj povezani.
Katere tri nasvete glede telesa bi dala nekomu, ki se ukvarja z duhovnostjo?
Jerica Lebar: Telo je naš tempelj duše, zato se mu moramo posvečati z vso pozornostjo, ljubeznijo in mu zagotavljati vse, kar telo potrebuje: ustrezno prehrano, gibanje, počitek, masažo, nežen dotik,… Potrebno je nahraniti naše fizično, čustveno, umsko in duhovno telo.
Poslušajte, kaj vam govori telo. Če potrebuje meso, jejte meso; če potrebuje zelenjavo, jejte zelenjavo; če čutite utrujenost, počivajte; če začutite, da bi tekali, tekajte. Skratka, telo vam sporoča, kaj potrebuje in potrebno ga je ubogati. Preko čutil, ki so nam dani, lahko krasno zaznavamo, kdaj telesu škodimo. Nikar mu ne škodujte in ne vztrajajte z vsem tistim, ob čemer trpi, se muči, se izčrpava.
Vsako telo je lepo. Vsako telo je unikatno. In vsak dobi ravno takšno telo, kot ga potrebuje, zato se mu s hvaležnostjo tudi posvečajte. Hvaležno vam bo vračalo z zdravjem, lahkotnim gibanjem in z užitki ob intenzivnem doživljanju vsega, čemur boste posvečali svojo pozornost.
Veliko delaš tudi z arhetipi. Katere tri arhetipe v odnosu do telesa opažaš najbolj pogosto pri svojih strankah? Lahko te tri arhetipe malce opišeš?
Jerica Lebar: Najbolj pogost je seveda arhetip »Žrtev«, zaradi katere se znajdemo v krogu nemoči, da bi nekaj naredili in za svojo nesrečo,bolezen krivimo okolje. Tako sprejmejo bolezen kot nekaj, kar jim je bilo podedovano, za depresijo krivijo službo in šefe , za pesimističen način razmišljanja je kriv oče, ki je bil prav tako negativist, itd.
Naslednji arhetip je »Prostitutka«. To je arhetip, ki nam določa vrednost – koliko smo vredni in zaradi nizke vrednosti, ki si jo sam določi, se marsikdo odreče zdravi hrani ali nečemu, kar začuti, da bi rad pojedel, a se temu odreče npr. ker je ta hrana po njegovih merilih predraga ali pa je »ne potrebuje«, ker je zanj dovolj dobra tudi manj kvalitetna hrana. Enako je lahko pri izbiri kvalitetnega oblačila ali kreme za obraz.
Tretji arhetip pa je »Mesija«. Mesija se predaja višji ali božji volji in torej zanj posvetno, zemeljsko ali materialno življenje ni pomembno. S tem imajo težave predvsem tisti t.im. poduhovljeni ljudje, ki zaradi tega izgubijo stik z zemljo, z materialnim svetom in zato zanemarijo svoje fizično telo; ne vedo, kaj bi konkretno v življenju počeli, imajo težave v odnosih in postanejo odvisni od meditacij, delavnic z duhovno vsebino ali pa se zatekajo v branje tovrstne literature.
A vse ti vzorci obnašanja, ki smo jih prejeli v zibko ali skozi življenje, lahko spremenimo, če se za to seveda odločimo. Res bi rada poudarila: vse je mogoče spremeniti, preseči svoje omejitve, le odločiti se moramo, da to hočemo!
Kje izvedo ljudje več o tebi in tvojem delu?
Jerica Lebar: Najdejo me lahko na spletni strani: www.jericalebar.com,
me spremljajo preko FB – Jerica Lebar https://www.facebook.com/jerica.lebar ali
Jerica Lebar – Biti v svojem ravnovesju https://www.facebook.com/jericalebartretmaji/
PS: Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU. Ob prijavi dobite geslo za prenos moje brezplačne e-knjige SAMOOBRAMBA ZA ŽENSKE
Podobni članki: