Katere   elemente   teh   prvinskih   gibanj   uporabljaš   ti   v   svojem   D-GYM-u   in   zakaj?

V centru D-GYM uporabljam t.i. prvinske gibe tako pri osnovnem testiranju, kot tudi med treningi. Npr. pri osnovnem testiranju strank vedno izhajamo iz čisto navadnih vsakodnevnih gibalnih vzorcev. Torej vedno preverim v kakšnem »stanju” so pri strankah ramenski obroč medenični obroč,   hrbtenica,   kolena,   gležnji.   To   preverim   preko   t.i.   dinamičnih   testov.   Npr. testiranec dvigne roke, se prikloni, gre v počep ali v zamah roke za telo itd.

Pri tem ocenim najprej gibljivost in nato tudi ali je stranka sploh motorično sposobna izvesti nek gib in v kakšnem položaju so pri določenem gibu sklepi, roke, noge, hrbtenica, glava in stopala. Sicer pa med treningi izvajamo razne vaje, kot je stoja na rokah, dvig na drogu, visenje na drogu, sklece (tudi v stoji), plazenje, prevali, počepi, predkloni, počepi na eni nogi, dvigi rok na razne načine itd.

Lahko   poveš   nekaj   različnih   primerov,   kako   je   takšna   vadba   vplivala   na   tvoje varovance? Kaj ste delali, na čem je bil fokus in kaj se je izboljšalo?

Primerov je zelo veliko, saj je vsak posameznik, ki pride k nam unikaten primer. Seveda je največ odvisno od tega v kakšnem stanju je nekdo, ki pride v center. Npr. če pride v fitnes stranka v relativno poznih letih, ki je imela že kakšno operacijo za sabo in je motorično v slabem stanju, je delo s takšno osebo popolnoma drugačno kot z nekim mlajšim posameznikom, ki se precej ukvarja s športom in ima morda celo tekmovalne ambicije. Kar je pa pomembno je to, da je začetek za oba praviloma enak, in sicer je oba potrebno najprej naučiti pravilnega dihanja, stabiliziranja hrbtenice in postavitev sklepnih sistemov v pravilen položaj, ne glede na to kakšen trening in vrsto vaj bosta izvajala. Vse ostalo, torej vadbe in vaje znotraj le-teh, so nato stvar raznih izvedbenih tehnik, pravilnega doziranja treninga itd. Ne glede na to ali je nekdo powelifter ali gimnastičar, morata eden in drugi na enak način stabilizirat telo in obvladati dihanje, da bi lahko izvedla gib na pravilen in uspešen način.

Naše pravilo je, da vedno izhajamo iz dobrih osnov, rezultat pa nato pride le s trdim in predanim ter konsistentnim delom. Najbolj sem vesel, ko neka stranka pove, da je zaradi treninga pri nas ne boli več vrat ali pa hrbet, roke in noge ter da lažje dela oz. na sploh kvalitetnejše živi, in teh strank je veliko J. Sem pa imel tudi primer mladega dekleta, ki je zelo nadarjena za dvigovanje uteži (natančneje v triatlonu moči) in je tudi s pomočjo našega truda in kvalitetnih treningov ter priprav zmagala na tekmovanju triatlona moči na Hrvaškem.

Ljudje danes veliko sedijo in očitno je sedenje “novo kajenje”. Kaj priporočaš ljudem, ki po cele   dneve   sedijo,   da   izničijo   ali   zmanjšajo   negativne   vplive   sedenja?   Katerih prvinskih načinov gibanja se naj poslužujejo in zakaj?

Sedenje je verjetno res ena večjih težav sodobnega človeka, pa ne zaradi samega sedenja, ampak zaradi časa, ki ga preživimo v povečini nepravilnem sedečem položaju. Če sedimo v nepravilni, pogosto, prisilni drži, potem lahko to prinese številne negativne posledice.   Upogibalke kolka so nenehno skrčene in hrbtenica je v veliki večini v nepravilnem položaju. Poleg tega ljudje, zaradi sedenja, skoraj nikoli več ne izvedejo počepa pod ravnjo kolen, zato zadnje mišice nog in trupa slabijo in ne opravljajo več svoje funkcije, kar pa na dolgi rok prinaša številne težave, kot npr. negibljivost, slabitev mišic in kosti in celo upočasnjen metabolizem. Ljudem svetujem naj najdejo dober vadbeni center, kjer jih bodo trenerji naučili pravilnih gibalnih vzorcev, pred vsem pa, da se po več urah sedenja spravijo v zravnan položaj in da tudi na pravilen način izvajajo vaje za raztezanje določenih mišic, ki so preko dneva nenehno pokrčene ali v prisilnem položaju. Opažam, da v veliki večini ljudje ne znajo pravilno izvesti niti najbolj osnovnih in običajnih vsakdanjih gibov, kot so počep, skleca, dvig na drogu, dvig rok, predklon, notranja in zunanja rotacija ramena itd.

Feldenkrais je nekoč dejal, da je vseeno, kako vrhunsko tehniko premoreš, če tvoj inštrument ni uglašen, bo kljub temu vse zvenelo napačno. V pogovoru s tabo sem opazil, da ti je zelo pomembna pravilna telesna drža tvojih varovancev. Je to zate “uglaševanje”?

Ne glede na to, kaj počneš, vedno je potrebno izhajati iz osnov. Prevečkrat pozabljamo, da je naše genski zapis star več sto tisoč let, medtem, ko naša moderna doba traja le dobrih 100 let. Torej treba je vedno znova proučevati, kako so živeli naši predniki in naša telesa bodo priklicala iz spomina, kako se je potrebno gibati tudi danes, torej ne le s pomočjo vseh »modernih naprav«, ki zdravo gibanje zgolj omejujejo (avtomobili, stoli, wc školjke, šolske klopi). Kot si že večkrat omenil ti sam, so naši otroci najboljši trenerji. S tem se popolnoma strinjam, zakaj? Ker otroci, sploh tisti, ki so še zelo majhni, funkcionirajo po več tisoč let starem programu, ki še ni bil »reprogramiran« v napačnega. Takoj, ko se naučimo sedet na stolu in wc školjki, smo načeloma s pravilno izvedbo počepa zaključili, saj z leti pozabimo, kako je treba pravilno sesti, posledično pa se poruši celotno ravnotežje. Prilagodimo se na napačne vzorce in pri tem lahko naše telo vztraja cela desetletja, ampak kvaliteta življenja, tudi če ne pride do večjih poškodb, je pa vsaj po mojem mnenju zaradi tega nizka. Kot je rekel Feldenkrais, uglašenost inštrumenta, v tem primeru telesa, je potrebna in z napačnimi vzorci se le-ta poruši. Pravilna drža je osnova in hrbtenica, skupaj z ramenskim in medeničnim obročem, predstavlja jedro tega inštrumenta. Če je drža le-te napačna, potem se to prenaša preko t.i. domino efekta še na druge dele telesa. Npr. človeka boli v področju ledvenega dela in takoj gre zdravniku, ki ga sicer zdravi za bolečinami v križu, ampak problema pa ni nujno, da ga reši, saj slednji mogoče izvira iz nenehno nepravilne postavitve vratu ali kolen, gležnjev itd. Telo je torej vsaj po mojem mnenju potrebno obravnavati celostno in ne le zgolj tisti del telesa, kjer je določena bolečina ali težava!

Kakšno vlogo ima dvigovanje uteži na področju prvinskega gibanja?

Dvigovanje  uteži   vsekakor   ima   svojo   vlogo. Če  lahko naredim pravilno  in brez posledic dvig 100 kg nad glavo ali pa počep s 180 kg na ramenih, potem verjetno imam dobro razvito mišično in kostno gostoto, znam stabilizirati telo, pravilno diham in imam dovolj gibljive sklepe. V nasprotnem primeru, bi lahko prišlo do resne poškodbe. Npr. v tujini v nekaterih zdravstvenih ustanovah predpisujejo bolnikom za osteoporozo vaje dvigovanja uteži in tudi Griffit univerza iz Avstralije je naredila raziskave in ugotovila, da vaje »powerliftinga« pozitivno delujejo na te bolnike. Te vaje so med drugim dvig utežne palice nad glavo, mrtvi dvig in počep, saj je jasno, da se s temi vajami izboljšuje motorična kontrola in pa krepita mišična in kostna masa. Vzemiva za primer vajo poteg, ki je vaja olimpijskega dviganja uteži. Če to vajo narediš pravilno pomeni, da imaš dovolj gibljiv ramenski in medenični obroč, pravilno stabilizirano hrbtenico in pa tudi dovolj močna in stabilna in gibljiva kolena ter gležnje. Poleg tega s to vajo razvijaš zahtevno motorično kontrolo telesa in seveda tudi moč ter eksplozivnost. Jaz vedno svetujem ljudem, da naj vsaj 2 x tedensko delajo vaje z obremenitvami, saj so vaje za razvoj le kardiovaskularnega in pulmonalnega sistema premalo za kvaliteten razvoj oz. ohranitev mišične in kostne mase. To pa so tudi smernice mednarodnih zdravstvenih organizacije WHO in pa tudi ACSM. Ljudje po navadi rečejo: »saj tečem 2 x tedensko, ne potrebujem drugega«, ali pa: »saj hodim na aerobiko«. Z aerobnimi aktivnostmi, kot sta med drugim tudi tek, aerobika, se mišična in kostna masa ne razvijata ali ohranjata, prej obratno, če je tega preveč. Po mojem mnenju je dobro kombinirati aerobne in anaerobne (vaje za moč) aktivnosti.

Tvoje stališče je, da je  pomembno,  da se   človek  ukvarja  z  različnimi  športnimi panogami.  Je to tudi povezano s teoretično podlago prvinskega gibanja?

To  je verjetno nekako povezano s tem, ker sem sam v teh mojih 42 letih gojil  številne športe, kot je nogomet, košarka, karate, plezanje, alpinizem, tek, kolesarjenje in seveda dviganje uteži J. Seveda, če si tekmovalec se moraš osredotočiti na šport v katerem tekmuješ, razen če tekmuješ v Crossfit-u, ki je mešanica vzdržljivostnih športov in športov, kjer sta glavni prvini eksplozivnost in moč. Če si npr. tekmovalec šprinter, potem plavati ali kolesariti ne smeš prav veliko, ker lahko s tem negativno vplivaš na hitrost teka, ki mora biti pri šprinterjih hiter kolikor je mogoče. Vendar je za nas običajne rekreativce raznovrstnost pri gibanju zelo dobrodošla. Če pojasnim, npr. gibanje telesa, metabolični procesi, razvoj mišičnih vlaken in še marsikaj drugega je pri dvigovanju uteži seveda drugačno kot pri nogometu ali košarki in če se, čeprav rekreativno, ukvarjamo z vsemi tremi naštetimi športi, razvijamo hkrati tako moč, eksplozivnost, vzdržljivost, kot tudi motorične sposobnosti telesa. Kot omenjeno pri prejšnjem vprašanju potrebujejo naša telesa zdravo dozo različnih načinov telesnih aktivnosti in gibalnih vzorcev, ki pa morajo biti v prvi vrsti pravilni in zdravi. Zato v našem vadbenem centru spodbujamo raznovrstne vaje, ki pa vse temeljijo na pravilnem gibanju. Večina vaj se izvaja bodisi z lastnim telesom ali s prostimi utežmi in drugimi rekviziti s ciljem, da spodbujamo zdrav razvoj gibalnih sistemov telesa. Po mojem mnenju so proste uteži, lastna teža in ostali rekviziti zelo koristne za razvoj vzdržljivosti, eksplozivnosti in moči, še posebej pa za razvoj motorične kontrole in skladnosti delovanja več mišic hkrati ter stabilizacije telesa. Pri tem pa menim, da je bolje, če se vaje s prostimi utežmi in lastnim telesom izvajajo pod nadzorom trenerja, saj je možnost nepravilnih gibov in posledično poškodb večja, kot če to počnejo neizkušeni ljudje sami.

Kje lahko ljudje izvedo več o tvojem delu in kje lahko trenirajo pod tvojim vodstvom?

Vsi me lahko najdejo na Facebook strani D-Gym. Spletno stran trenutno še urejamo in bo tudi kmalu končana. Treniramo pa v našem centru D-GYM na Polzeli, in sicer v bivši zgradbi tovarne Garant. Vsak, ki želi priti v kontakt z nami lahko, poleg Facebooka, tudi piše na elektronski naslov: d.gym66@yahoo.com ali na mobilno številko 051 852 227.

***

PS: Če želite 2 x na mesec prejemati koristne informacije v zgornjem slogu, se prijavite na e-novice. Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU

XXX

Podobni članki:

• Gimnastika pri 43 letih?
• Star postajaš, ker ne počneš več mladostnih stvari
• Six packe dobiš v trgovini!