Polona, najbolj gibčni so otroci, s staranjem pa gibljivost mnogim pada. Pri tebi se zdi, da je to ravno obratno. Kako lahko človek postane tako gibčen tudi v odrasli dobi? Katere so zate tri glavne sestavine, ki vodijo do uspeha?
Polona: Res je, otroci so izjemno gibljivi, saj so razbremenjeni in svobodni, polni življenja. Če bi želela odrasla oseba postati neizmerno gibljiva in fleksibilna bi se morala obrniti k otroku v sebi. Spomniti se, kaj to pomeni biti sproščen in neobremenjen, se spomniti tiste svobode, ko se kar gibaš in zvijaš na vse smeri, pa tistega neizmernega veselja, ki ga občutiš ob tem početju. Kronološka leta niso tista, ki povedo pravo starost osebe, temveč so to predvsem misli in dejanja, ki jih izvajamo.
Če želimo kot odrasli doseči uspeh v umetnosti kontorcije oz. razvoju ekstremne fleksibilnosti, bi rekla da je najprej potrebna želja – ampak ne tista navadna, ki zdrži par minut, ampak tista globoka, vztrajna želja, ki ostaja vedno prisotna, čeprav se na trenutke zdi, da je sploh ni več.
Vendar samo želja, naj bo še tako globoka, ni dovolj. Druga sestavina, ki je potrebna za uspeh, je praksa. Naše želje imajo neverjetno moč. Moč, ki se realizira z redno vadbo. Saj veš, vaja dela mojstra. To drži kot pribito. Če želimo uspeh, so ure in ure garanja nujno potrebni. Tako rastemo in se razvijamo.
Tretja bistvena sestavina pa bi rekla da je vztrajnost. Kolikokrat se mi zgodi med treningom, da se mi zazdi, da se nikamor ne premaknem. Če obupaš, se sigurno tudi ne boš nikamor premaknil/a. Če pa vztrajaš, kljub vsemu pesimizmu, ki te zagrabi v določenih trenutkih, potem si pravi zmagovalec/ka, ne glede na rezultat, saj si premagal/a svojega najhujšega tekmeca – samega sebe.
Gre pri tem, kar treniraš in poučuješ tudi druge za trening gibljivosti, ali se za to uporablja drugačen izraz?
Polona: Ja, kot sem omenila že zgoraj, se gre za umetnost kontorcije. To je uprizoritvena umetnost, kjer skozi koreografijo (ali improvizacijo) ob spremljavi glasbe izvajaš različne elemente kontorcije, kot so špage, mostovi, stoje, prsne stoje, ipd. Umetnost je pravi užitek, tako za izvajalce/kontorcioniste, kot za gledalce.
Lahko opišeš tipičen potek treninga?
Polona: Hm, torej najprej razgibamo sklepe, nato se ogrejemo, ponavadi s kakšnimi aerobnimi in koordinacijskimi vajami, npr. tek, spinning, kolesa na rokah, hoja po 4, “karjole”, dvigovanje nog, ipd. Poleg tega da s tem telo celotno ogrejemo, tudi izboljšujemo koordinacijo telesa v prostoru in se dobro sprostimo.
Nato izvajamo razne raztezne vaje za osnovne elemente kontorcije (npr. vaje za žensko in moško špago, za hrbet (kobra, most), za stojo na rokah, na komolcih, za prsno stojo, ipd.)
Na koncu treninga pa ponavadi izvajamo tudi vaje za vzdržljivost in moč, saj fleksibilnost ne more obstajati brez moči in vzdržljivosti. Takšen je tipičen potek treninga za začetno stopnjo. V nadaljevalni stopnji pa uvedem še eno pomembno komponento – in to je delo z energijo telesa. Že takoj na začetku vsem vadečim svetujem, da si kot komplementarno vadbo izberejo qigong, ki te najbolj efektivno pripravi na delo z energijo, ki je v kontorciji, kot jo učim jaz, neizbežna na višjih stopnjah. Zakaj? Zato, da držimo pod kontrolo tako ekstremno gibljivost.
Pravijo, da ni zdravo, da je človek tako ekstremno gibljiv. Se s tem strinjaš?
Polona: V kolikor ne veš, kaj delaš, je to defenitivno res. Ko pa veš, čutiš in si popolnoma prepričan vase, pa je kontorcija izjemno zdravilna in osvobajujoča. V telesu prebujaš oz. ustvarjaš nove zmožnosti, ki so potencialno prisotne v vseh ljudeh. Ko tako raztegujemo telo, tudi celoten svet zaznavamo bolj intenzivno. Po domače – več fleksibilnosti, več življenja. V kolikor nimamo kontrole nad samim seboj, bi takšno doživljanje lahko prinašalo razna neravnovesja na različnih ravneh obstoja. S qigongom to najbolj učinkovito harmoniziramo. To velja za odrasle. Pri otrocih pa je lažje. Oni so še čisto svobodni, nimajo problemov in niso zahtevni. So že naravno fleksibilni. Kar se morajo naučiti, je kontrolirati se. To pa se naučijo skozi trening kontorcije, saj od njih zahteva, da razvijejo koncentracijo in osredotočenost. Zato je kontorcija izjemna veščina za razvijanje otrokovega telesa, kot tudi karakterja.
Obstaja posebna tehnika, ki se je poslužuješ v času raztezanja mišic? Kako poteka izvedba ene vaje? Najprej mišico sprostiš in jo potem raztezaš?
Polona: Obstaja na stotine možnih tehnik, nekaj osnovnih pa jih naučim na začetni stopnji, zato da osebo uvedem v svet raztezanja. Npr. tehniko raztezanja, ki si jo omenil zgoraj, bi strokovno rekli pasivno raztezanje. Torej, se daš v položaj, npr. za žensko špago in sprostiš mišice, ter pustiš času in gravitaciji, da opravijo svoje. Ta tehnika npr. je izjemno dobra za osvajanje novega nivoja fleksibilnosti. Če želiš ta nivo tudi trajno obdržati, bi uporabil tudi druge tehnike, npr. izometrično raztezanje – ko se daš v raztezni položaj in napneš mišice, ki se raztezajo. Ta tehnika npr. je že kar napredna, za popolne začetnike zagotovo še ni. In tako, obstajajo še ostale tehnike, npr. dinamično, aktivno raztezanje, ipd.
Same tehnike niti niso tako pomembne. Moj cilj, ko učim druge je, da začnejo spoznavati svoje telo, mu prisluhniti in slediti navodilom, ki jim jih podaja. Tvoje telo je tvoj najboljši učitelj, samo utihni in mu prisluhni vendar!
Vsak izmed nas je unikat. In vsak trenutek je unikaten. Kar je npr. pomagalo včeraj, jutri morda ne bo več, ampak bo škodilo. Vadeči mora zaznati in slediti toku trenutka. Mora se naučiti, kaj rabi točno tisti trenutek. Tako bo ustvarjal lastne tehnike, ki so mu potrebne točno tisti trenutek. Ampak jih ne bo več imenoval tehnike, temveč – “to je potrebno sedaj”.
Moja naloga je, da če vidim, da je vadeči zaostal zaradi lastnih hib (npr. lenoba, nejevolja, razočaranje, itd.), da ga prebudim in porinem naprej – vztrajaj vendar!
Kako pomembna je partnerska pomoč pri tovrstnem raztezanju?
Polona: Partnerska pomoč je zelo dobrodošla, še posebej v kakšnih raztezih, ki jih težko izvedeš sam. Sploh pa na začetku, ko sam še ne moreš izvesti položaja. Je pa pomembna medsebojna komunikacija, da ne pride do poškodb. Iz strani partnerja, ki pomaga je potrebno kar nekaj znanja in lastnih izkušenj, zato da zna prilagoditi položaj ali svetovati izvajalcu.
Vendar s partnersko pomočjo ne bi pretiravala. Izvajanje na lastno pest je nujno potrebno, saj se tako telo vadečega celostno razvije – poleg fleksibilnosti razvija tudi moč in vzdržljivost, ki je potrebna, da vzdržuje tolikšno fleksibilnost. Predvsem pa se tako tudi harmonično razvijajo prehodi iz začetnega v končni položaj oz. flow, za katerega je pa potrebna usklajenost fleksibilnosti in moči ter izbira pravega trenutka.
Drugače pa je na naprednih stopnjah tovrstna pomoč kar nujna, sploh ko se začnejo kombinacije fleksibilnosti in ravnotežja ter moči – npr. kontorcijska skleca bi izgledala takole – si v prsni stoji (to je tisti položaj, kjer se prsni koš dotika tal, noge pa so vržene čez glavo in pridejo do tal pred nosom), ter se od tu dvigneš v kontorcijsko stojo (stoja, vendar z nogami čez glavo), ter nato nazaj dol. Na začetku niti ne veš, kako to izvesti, katere dele telesa sploh rabiš uporabiti (“čakaj, tukaj imam tudi mišice?” – je prvo vprašanje, ki se ti porodi, ko prvič izvedeš gib, haha). No, tukaj je pomoč neizbežna in še kako dobrodošla.
Kdo so ljudje, ki se odločajo za tovrstne treninge gibljivosti?
Polona: Med odraslimi so to ponavadi posamezniki, ki že imajo kakšne predhodne izkušnje iz gimnastike, plesa ali česa podobnega. In res je tudi, da so te osebe večinoma nežnejšega spola. Ne vem pa, zakaj, haha. Kontorcija je primerna tako za ženske, kot za moške.
Obstaja pa en pogoj, ki ga navedem za izvajanje tovrstnih treningov , in to je, da je oseba psiho-fizično zdrava.
V kolikor ni, obstajajo druge vadbe, kot so qigong in joga, ki poskrbijo direktno za zdravje, tako mentalno kot fizično.
Če osebo pritegne, ko vidi kakšno sliko kontorcionista, potem je ta oseba taprava za takšen trening. Prihajajo pa tudi posamezniki, ki so naravno ekstremno fleksibilni, ampak nimajo nadzora nad to fleskibilnostjo. Za takšne osebe je kontorcija najboljša metoda, da svojo nenadzorovano fleksibilnost spravijo pod kontrolo.
Med otroci pa so to ponavadi punčke, pa tudi fantki, kar je super, ki jih pač veseli izvajati špage, pa mostove in stoje, pa se rade lepo oblečejo v kostumčke in nastopajo, haha.
Kakšne so prednosti, če človek razvije takšno izrazito gibljivost?
Polona: Uf, prednosti je toliko, da ne vem kje začeti. Na fizičnem nivoju bi to bilo predvsem izboljšana telesna fleksibilnost (haha, a bejž), motorika, predvsem pa živčni sistem. In dihalni – ko prvič narediš most in ga zadržiš za 15 sekund, se ti zdi, kot da si šel na Slavnik, haha. Telo se osvobaja, dihanje pa je ena izmed glavnih komponent, ki prispevajo k temu. Nato je tudi zelo pozitiven učinek na celoten hormonski sistem. Skratka, s kontorcijo se imunski sistem človeka ojača. Če greš v ekstrem, bi rekla, ne samo da se ojača, ampak postane tako močan, da ga nič več ne predre.
Poleg izjemnega veselja, ki ga čutiš, ko si zmožen se zvijati in izvajati akrobacije v vse smeri, pa deluje kontorcija pozitivno tudi na um in psiho. Kot se osvobodi telo, tako se zgodi tudi z umom in dušo. Postaneta enako elastična in razbremenjena. Dejansko se vračaš v stanje, v kakršnem si bil rojen – svoboden. Še ena pomembna komponenta, ki jo vedno poudarjam in je morda najpomembnejša – s treningom kontorcije krepimo in kujemo svoj karakter, svojo voljo in vztrajnost.
Kje lahko ljudje izvedo več o tebi in o tvojem delu?
Polona: Če je koga pritegnilo moje delo, potem si lahko več prebere na www.polonichita.com ali pa me najde na www.facebook.com/polonichita . Drugače pa izvajam redne skupinske in individualne vadbe na Obali, organiziram pa tudi razne delavnice drugje po Sloveniji, kot tudi v tujini. Odprta pa sem tudi za razne ponudbe in sodelovanja. Če pa bi koga zanimalo videti umetnost kontorcije v živo, pa naj me kar kontaktira.
***
PS: Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU :-)!
Podobni članki: