Najboljše stvari se zgodijo spontano, z lahkoto, brez dolgega načrtovanja. Točno na ta način smo se dogovorili za skupno zimsko kopanje, ki je bilo namenjeno temu, da naša internetna poznanstva prenesemo v realno življenje. Internet je res čudovita stvar, saj omogoča spoznavanje zanimivih ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi mogel spoznati, ampak srečati podobno misleče v živo je res nekaj krasnega.

Tako smo se ljubitelji kopanja v ledeni vodi prvič srečali na parkirišču blizu manjše reke  pri Igu, kjer smo si obetali prvo skupno namakanje v ledeni vodi. Prednost zimskega kopanja je ta, da je kratko in sladko, zato je to srečanje očitno vsem ugajalo. Ko smo prispeli do reke, smo imeli resen problem in sicer kje bi lahko prišli do tekoče in seveda svinjsko mrzle vode, saj je precejšen del reke zakrival led.

Uroš je prevzel pobudo in se odločil za vstopno mesto. Hitro smo se slekli in se bosi podali po ledu do vode.

Zanimivo je bilo opazovati, kako zelo različni so bili naši pristopi. Petra in Matej sta delala pridno dihalne vaje, preden sta se vrgla v vodo, ostali, torej Rudi, Uroš in moja malenkost smo bili manj vestni in smo si mrzlo kopel privoščili brez dihalnega uvoda. Uroš je pred skupnim namakanjem porinil v vodo termometer in ugotovili smo, da je voda res mrzla ;-).

Tokratna skupinska taktika je bila očitno ta, da se gre v vodo večkrat, plus še enkrat, za obvezno slikanje za obvezno skupinsko sliko. Mislim, da se lahko s tem skupnim dosežkom kar malce pohvalimo.  Ne gre toliko za to, da  bi dosegli nekaj izjemnega, saj Wim Hof, ki nas je vse navdušil za to početje, trdi, da to lahko naredi res vsak in imel je prav.

Gre bolj za to, da smo si upali, da smo vztrajali,  da smo preizkušali lastne meje in da smo živeli ta dan po lastnih merilih. Ta dan nam bo verjetno vsem ostal v lepem spominu, verjetno tudi našim spremljevalcem, partnerjem in fotografom, za katere seveda računamo, da se nam bodo naslednjič pridružili. Tomaž, hvala za fotke, kot vidiš, so super, ampak naslednjič ti ledeno namakanje ne uide! 🙂

Res pa je, da smo se vsi na ta dogodek, ki se je tako spontano izcimil, vsak zase pripravljali več mesecev. Vsi se že lep čas prhamo z najbolj mrzlo možno vodo, nekateri izmed nas se tudi doma kopamo kar v hladni vodi in dejansko s tako postopnim in sistematičnim pristopom vedno bolj kopni strah pred ledeno mrzlo vodo. Najbolj mi je bilo všeč seveda to, da smo se dobili in SKUPAJ počeli nekaj odbitega.

Po kopanju so šli odlično v promet Rudijevi piškoti, ki jih je bilo s tresočimi prsti kar težko prijeti. Sledila je skupna pijača na Petrolu in upam si trditi, da se bomo kmalu spet dobili, morda takrat, ko bo končno zapadel prvi sneg! 🙂

PS: Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU

***

Podobni članki:

• Postanimo spet bolj divji, prvobitni in uporniški!
• Gremo na trening? Ne, na pivo!
• Da, bojevnik sem!